"Nujno je, da se vse strani, ki sodelujejo v današnjih podnebnih pogajanjih, za trenutek ustavijo in pogledajo širšo sliko," je na energetski konferenci v Kairu dejal prvi mož Opeca. Po njegovih besedah bi si morali vsi "prizadevati za energetski prehod, ki je urejen, vključujoč in pomaga zagotoviti energetsko varnost za vse".

Vojna v Ukrajini je v zadnjem letu povzročila energetsko krizo, ki je prinesla porast cen nafte in zemeljskega plina. Ker evropske države hitijo z iskanjem drugih virov za nadomestitev ruskih energentov, se med okoljevarstveniki pojavlja bojazen, da se bodo zaradi krize znova zatekle k izkoriščanju fosilnih goriv in začele opuščati zaveze v boju proti podnebnim spremembam.

Tako je ameriški predsednik Joe Biden prejšnji teden med letnim govorom o položaju v državi, dejal, da bomo nafto potrebovali vsaj še desetletje. Po poročanju Bloomberga je naftni velikan Shell že nakazal, da bo ustavil pospešena vlaganja v obnovljive vire energije, drugi velikan BP pa bo upočasnil načrtovano opuščanje proizvodnje nafte in plina.

Al Ghais je na energetski konferenci dejal, da naftna industrija trpi zaradi večletnega kroničnega pomanjkanja vlaganj in bi zato letno potrebovala 500 milijard dolarjev naložb do leta 2045.

Za generalnega sekretarja Opeca bo naslednji podnebni vrh COP28 konec leta v Združenih arabskih emiratih pomenil novo priložnost, da se preuči vključujoče, trajnostne in soglasne rešitve za podnebne spremembe.

Združeni arabski emirati so poskrbeli za kar nekaj začudenja in polemik, ko so za predsednika vrh COP28 imenovali vodjo nacionalne naftne in plinske družbe Adnoc Sultana Al Džaberja, ki po navedbah Bloomberga zagovarja, da morajo biti proizvajalci fosilnih goriv v ospredju pogovorov o podnebnih spremembah, če hoče svet opraviti prehod na čistejše vire energije.