"Tako kot je bila ta, bodo tudi vse nadaljnje odločitve vrhovnega sodišča glede posojil v frankih odvisne od vsakega obravnavanega primera posebej," so navedli.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, ki so ga objavili zaradi odsotnosti zadostnega vsebinskega pojasnila, kakšna je bistvena posebnost pogodbe v tuji valuti in kaj to pomeni, je bilo za presojo pravilnosti izpodbijane sodbe ključno, ali se ugotovljeno dejansko stanje v obravnavani zadevi v delu, ki je glede uporabe prava osrednjega pomena, razlikuje od primerov, ki jih je doslej obravnavalo vrhovno sodišče.

Revidentka (kreditodajalka) je, tako vrhovno sodišče, svoje očitke opirala na prejšnje istovrstne odločbe vrhovnega sodišča, vendar je bilo dejansko stanje v njih drugačno od ugotovljenega v izpodbijani sodbi. Pri nobeni doslej ni bil oblikovan sklep, da pojasnilna dolžnost banke v razmerju do posameznega kreditojemalca ni bila ustrezno opravljena.

"Dejstva, v katerih se je obravnavana zadeva pomembno razlikovala od predhodnih, so, da je toženka vedela, da sta tožnika sposobna najetja posojila le v švicarskih frankih in da evrskega ne moreta dobiti," so pojasnili na sodišču. Dodatno banka tožnikoma ni nudila pojasnila glede valutnega tveganja, tožnika sta bila seznanjena le s tistimi informacijami, ki so bile zapisane v pogodbi in na spletu.

Po sodni praksi, ki jo je vrhovno sodišče oblikovalo v prej obravnavanih zadevah, banka pojasnilne dolžnosti glede valutnega tveganja ne izčrpa že z vključitvijo tovrstne določbe v pogodbo, temveč je ključna presoja, ali je valutno tveganje kreditojemalcu v zadostni meri vsebinsko pojasnjeno – kakšna je bistvena posebnost pogodbe v tuji valuti in kaj to pomeni za kreditojemalca.

"Šele če se izkaže, da banka potrošniku ni dala ustreznih pojasnil in zato pogodbene določbe ni mogoče šteti za jasno in razumljivo, je mogoča presoja nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe," so pojasnili. Kot so še dodali, je ustavno sodišče v zadevi zavzelo drugačno stališče, a to zaradi izpostavljenih dejanskih posebnosti obravnavanega primera ni bilo pravno odločilno.

Da je vrhovno sodišče razsodilo, da posojilo v švicarskih frankih predstavlja neomejeno valutno tveganje, ki so mu izpostavljeni samo kreditojemalci, zato je takšna pogodba znatno nesorazmerna v škodo potrošnika, so v torek sicer sporočili iz Združenja Frank. Presodili so, da gre za prelomno sodbo, s katero je bilo dokončno ugotovljeno, da gre za nično kreditno pogodbo.