Znano je, da po letu močnih padcev delniški indeksi praviloma hitro okrevajo, a vendarle ni bilo pričakovati, da bosta ob vseh težavah, s katerimi se trenutno spopada svetovno gospodarstvo, že uvodna tedna leta 2023 prinesla takšno rast. Sprožile so jo številne spodbudne makrokonomske novice. V ZDA je inflacija na letni ravni decembra (z novembrskih 7,1) upadla na 6,5 odstotka (najmanj po oktobru 2021), trg dela pa ostaja v dobri kondiciji, pri čemer se je zmanjšal pritisk na plače. Nemčija je imela lani solidno rast BDP-ja (1,9 %), Britanci so se izognili recesiji. Mila zima je navzdol poslala cene plina, Kitajska opušča stroge covidne omejitve. Možnosti za mehak pristanek gospodarstva so se skratka povečale, Mednarodni denarni sklad v sveži napovedi ne pričakuje več svetovne recesije. Predvsem pa vlagatelji verjamejo, da so največje centralne banke v boju proti inflaciji glavnino svojega dela opravile že lani.
Opozorila iz bančnih krogov: leto 2023 bo zelo zahtevno
V petek je na Wall Streetu pozitivno odmevalo še poročilo univerze Michigan o opazni januarski rasti vrednosti indeksa potrošniškega razpoloženja, veseli tudi nadaljnje zniževanje inflacijskih pričakovanj: ameriški potrošniki zdaj pričakujejo, da bo inflacija v naslednjih 12 mesecih padla na 4,0 odstotka. Pozornost tržnih udeležencev se bo zdaj sicer vsaj za nekaj tednov preusmerila k poslovnim rezultatom ameriških korporacij v zadnjem lanskem četrtletju. Največje banke so že sporočile rezultate. Opaziti je, da so v dobrem stanju (dovolj kapitalizirane), a da se pripravljajo na težke gospodarske razmere. JPMorgan Chase je s prvo oceno četrtletnega dobička presegel pričakovanja, vendar je v pričakovanju blage recesije oblikoval za 1,4 milijarde dolarjev rezervacij. Prvi mož te banke Jamie Dimon je naštel kar nekaj groženj, s katerimi bi se lahko letos spoprijemal svet, vključno z geopolitičnimi napetostmi in trdovratno inflacijo.
Fedov agresiven pristop daje rezultate
Tudi iz banke Bank of America prihajajo opozorila, da se poslovno okolje slabša. Dobiček ameriške banke Citigroup je medtem v zadnjem lanskem četrtletju upadel za 21 odstotkov, saj je banka ob vse slabših gospodarskih razmerah povečala rezervacije , precej pa so se znižali tudi prihodki v investicijskem bančništvu. So pa obrestni prihodki porasli za 61 odstotkov, potem ko je Fed v lanskem letu temeljno obrestno mero zvišal kar za 425 bazičnih točk. Bančne delnice so v petek v New Yorku na začetku dneva utrpele v povprečju skoraj triodstotne izgube, a so dan vendarle končale z lepim (več kot dvoodstotnim) pribitkom, kar je dvignilo celoten trg. Nad "izkupičkom" zadnjega tedna se res ne gre pritoževati, predvsem tehnološki indeks Nasdaq je močno pridobival (+4,8 %), kar je predvsem posledica novice, da je v ZDA indeks cen potrošnikov (CPI) decembra glede na november zdrsnil za 0,1 odstotka, kar je njegov prvi padec (na mesečni ravni) po maju 2020. Fedovo višanje obresti počasi daje rezultate, a pot do ciljne inflacije (2,0 %) bo še dolga.
Equinox nov član šopka SBI TOP
Evropske borze so dosegle najvišjo raven po lanskem aprilu. Ni jih malo, ki stari celini napovedujejo boljše leto kot ZDA. Gospodarska rast bi utegnila biti prvič po letu 2017 višja, bolje naj bi jo v razmerah, ko je opazna rotacija iz "growth" v "value" sektorje odnesle tudi delnice. Tako je bilo že lani, saj so evropski trgi (merjeno z indeksom STOXX 600) izgubili 13 odstotkov, medtem ko je newyorški S & P 500 zdrsnil za skoraj 20 odstotkov. Tudi Ljubljanska borza po lanskih padcih (SBI TOP: –17 %) ponuja priložnosti in v novem letu je že opaziti lepo rast, saj je indeks SBI TOP pridobil skoraj sedem odstotkov. V zadnjem tednu se je tečaj delnic Petrola povzpel za dobrih osem odstotkov, NLB-ja za skoraj šest, Krke pa za štiri odstotke. V indeksu SBI TOP so po novem tudi delnice nepremičninske družbe Equinox, ki so na borzo prišle pred enim letom. Delničarji te družbe so v četrtek potrdili dividendo 1,43 evra bruto na delnico. Presečni datum za izplačilo je 19. januar.
Dow Jones (New York) | 34.302 točk (tedenska sprememba: +2,0 %) |
S & P 500 (New York) | 3.999 točk točk (+2,7 %) |
Nasdaq (New York) | 11.079 točk (+4,8 %) |
DAX30 (Frankfurt) | 15.086 (+3,3 %) |
Nikkei (Tokio) | 25.818 točk (-1,4 %) |
SBITOP (Ljubljana) | 1.118 točk (+4,7 %) |
10-letne slovenske obveznice | zahtevana donosnost: +3,22 % |
10-letne ameriške obveznice | zahtevana donosnost: +3,51 % |
dolarski indeks | 102,18 (-1,7 %) |
EUR/USD | 1,083 (+1,7 %) |
EUR/CHF | 1,002 (+1,4 %) |
bitcoin | 20.700 USD (+22 %) |
nafta brent | 85,4 USD (+8,6 %) |
zlato | 1.920 USD (+2,9 %) |
evribor (šestmesečni; trimesečni) | 2,818 %; 2,288 % |
Evro nad pariteto s švicarskim frankom
Dolar, ki je v lanskem letu predstavljal varno pribežališče, drsi navzdol. Evro je glede na ameriško valuto dosegel devetmesečni vrh, njegova vrednost se je povzpela nad 1,08 dolarja. Evro se krepi tudi v primerjavi s švicarskim frankom in je spet nad pariteto. Na deviznem trgu je v drugi polovici tedna izstopala rast jena, kar je posledica ugibanj, da bo Japonska centralna banka zaradi znakov, da se plače po dolgoletni stagnaciji zvišujejo, vsak trenutek končala politiko ultraohlapne denarne politike. Zaradi cenejšega dolarja in obetov, da se bo Fed umiril pri zviševanju obrestnih mer, je tudi zlato dobilo zalet, po skoraj tritedenski rasti v zadnjem tednu je cena dosegla najvišjo raven po koncu aprila. Še močneje kot plemenite kovine so šle navzgor surovine, baker (v četrtek je pri 9.240 dolarjih za tono dosegel sedemmesečni vrh) za sedem odstotkov, aluminij, cink in kositer za več kot deset odstotkov.
Bitcoin od novembra pridobil 34 odstotkov
Vrnitev optimizma oziroma kar pohlepa je opazna tudi na trgu kriptovalut (bitcoin je včeraj po dobrih dveh mesecih spet presegel 21 tisoč dolarjev, od dna se je odbil že za 34 odstotkov) in na obvezniških trgih, predvsem ko govorimo o zadolžitvah držav v razvoju. Te so bile lani (ob skokovitem naraščanju obrestnih mer) skoraj odrezane z dolžniških trgov, letos pa se jim je uspelo zadolžiti že za 39 milijard dolarjev, kar predstavlja 40 odstotkov njihovih celotnih lanskih izdaj obveznic. Zanimanje je vsaj trikratno preseglo ponudbo. Vlagatelji so očitno pripravljeni tvegati, premami pa jih seveda predvsem visoka kuponska obrestna mera (tudi desetodstotna). Po ocenah Morgan Stanleyja se bodo v letu 2023 države v razvoju (predvsem z Bližnjega vzhoda, Azije in Severne Afrike) skupno zadolžile za 143 milijard dolarjev, kar je občutno več kot lani (95 milijard), a še vedno precej manj kot v rekordnem letu 2020 (233 milijard).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje