Mojca Ramšak Pešec z ministrstva za javno upravo je za Radio Slovenija povedala, da so neplačane nadure res iztožljive, vendar naj ne bo delovno in socialno sodišče prvi korak. "Kadar ima zaposleni kakršen koli zahtevek iz delovnega razmerja, naj bi se prvenstveno obrnil na svojega delodajalca in podal zahtevek," je poudarila Ramšak Peščeva.

Med drugim zato, ker vsaka ura, ki preseže mesečni delovni čas, še ni nadura. Pri zaposlenih, ki delajo osem ur na dan pet dni v tednu, delodajalec nadure pisno odredi. Pri tistih z neenakomernim delovnim časom, kot denimo v primeru medicinskih sester, policistov itd., pa meseci po obremenitvah že sicer praviloma niso enaki. Pomembna je torej izravnava števila ur v pol leta.

"Če posameznik v nekem mesecu opravi več ur, kot je redna delovna obveznost, ni nujno, da je to že avtomatično bila nadura, ker se lahko izravna z manjšo delovno obveznostjo v naslednjem mesecu. Po šestmesečnem referenčnem obdobju pa naj bi ta višek ur, ki po šestih mesecih še vedno ostaja, bile nadure," razlaga.

Presežne ure lahko zaposleni koristijo kot proste in v tem primeru mu po mnenju vrhovnega sodišča pripada samo 30-odstotni dodatek. Lahko pa se prostim dnem odreče in zahteva polno plačilo v vrednosti 130 odstotkov za uro.

Mojca Ramšak Pešec pravi, da je glavni vzrok, da je kljub jasni zakonodaji veliko primerov neplačevanja nadur, to, da ni denarja. "Če je bilo delo opravljeno, ga je treba na tak ali drugačen način plačati," ob tem opozarja Ramšak Peščeva, ki perečo tematiko obilice nadur povezuje tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih in omejitvami pri zaposlovanju.