V tokratni Tarči so svoja stališča soočili borka za pravice medicinskih sester, predsednica sindikata zdravstvene nege Jelka Mlakar, generalni direktor UKC-ja Ljubljana Simon Vrhunec, direktor ZZZS-ja Samo Fakin, direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre, sestra Irena Pajnik Beguš in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Ministrica Milojka Kolar Celarc se je "najprej kot človek, nato pa tudi kot ministrica" zahvalila medicinskim sestram za njihovo delo in požrtvovalnost. Ob tem pa je opozorila, da se pristojnim v 20 letih ni uspelo dogovoriti o priporočilih oz. normativih o potrebnem številu ljudi v zdravstvu. Zatrdila je, da se z njenim prihodom na vrh zdravstvenega ministrstva zadeve spreminjajo, saj je imenovala zdravstveni svet, ki je že začel delovati. Sama je sicer prepričana, da zdravstvo potrebuje oboje - več denarja in več medicinskih sester, a o številkah ne želi špekulirati.

Predsednica sindikata zdravstvene nege Jelka Mlakar je zadovoljna, da se bo z ministrico lahko končno začela pogovarjati. Imajo slabe izkušnje: "10 ministrov v zadnjih 10 letih se nas je naposlušalo. Večinoma so nas res sprejeli prvi mesec, a nato se ni nič zgodilo. Kadrovske standarde, priporočila pripravljajo strokovna združenja, ker se na to najbolj spoznajo - natančno vedo, koliko časa potrebuje posamezen bolnik." Sama največjo težavo vidi v neodzivnosti ministrov, v tem, da jih politika ne posluša in ne sliši, "čeprav govorimo o tem že več kot 10 let". Medicinske sestre si želijo predvsem enakopravno obravnavo, je še poudarila.

Prvi mož zdravstvene zavarovalnice Samo Fakin pa je prepričan, da se že predolgo pogovarjajo o reorganizaciji dela, o specializaciji in združevanju bolnišnic. "Vendar se pa upiramo na vse kriplje spremembam," poudarja in izpostavlja primere nastajajočih urgentnih centrov, "za katere je bilo rečeno, da jih nujno potrebujemo, ker bo to najboljše za paciente, ker bo najmanj stalo in ker bo večja kakovost, zdaj pa nihče noče dati svojih kadrovskih potencialov in s tem, denarja".

Generalni direktor UKC-ja Ljubljana Simon Vrhunec je prepričan, da je organizacija dela v UKC-ju Ljubljana "primerljiva, če ne celo boljša" kot v podobnih bolnišnicah: "Mi opravimo enako kakovostno ali pa vsaj približno enako kakovostno delo za precej nižjo ceno." Na državni ravni res ni nekega seznama normativov, a v UKC-ju ga imajo, trdi Vrhunec - na njegovi podlagi so tudi prišli do številke 400 manjkajočih zaposlenih v zdravstveni negi, poudarja.

Direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre glavno težavo vidi v pomanjkanju standardov in normativov. "Lahko jih narediš v neki majhni bolnišnici, pa vendar: so sploh pravi? Vsi moramo iti okoli pacienta in se dogovoriti, koliko zdravje stane in ali je dovolj denarja zanj. Prepričan sem, da mora to storiti zavarovalnica, sodelovati pa morajo vsa zdravniška združenja." Fakin ob tem opozarja, da se o podobni problematiki zadnja tri leta, "ko denarja ni bilo", ni nihče pogovarjal, zdaj pa, ko ima ZZZS 20 milijonov evrov, pa je vse drugače.

Sestra Irena Pajnik Beguš pa poudarja, da je bil nedavni izbruh gripe samo povod, "samo priložnost, da medicinske sestre povemo, v kakšnih pogojih delamo". Tudi pred gripo - decembra, novembra, oktobra - so imele vsak mesec nadure, pravi. "Za nagrado pa dobiš dan, ko moraš sedeti doma, ko ti to razpiše nadrejeni."

"Vsem tistim, ki so razporejeni na nadurno delo, je nadure treba plačati," na to pravi Fakin. Če nadrejeni tega ne stori, pa mora z optimizacijo procesov in prerazporeditvami zagotoviti, da ni nadur. Priznava pa, da je to v izjemnih situacijah, kot je gripa, to izjemno težko. Vrhunec priznava, da v UKC-ju zdravnikom nadure plačujejo, ker jih imajo manj (in drugačne kategorije) kot medicinske sestre.

Jelka Mlakar na koncu opozarja: "Mene ne bo nihče v tej državi prepričal, da ni denarja, če pa se za določene javne uslužbence denar najde, če se za banke denar najde ... Kako je mogoče, da se za zdravje ljudi denar ne najde?"