Interventni zakon o razvojni pomoči pomurski regiji, ki ga bo vlada po besedah gopodarskega ministra Mateja Lahovnika obravnavala v četrtek, naj bi prek različnih davčnih olajšav spodbudil prihod novih podjetij v najmanj razvito slovensko regijo in posledično odprtje novih delovnih mest.

Za ukrepe, o katerih pred četrtkovim obravnavanjem v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko niso bili preveč zgovorni, naj bi vlada po poročanju Radia Slovenija namenila več kot 100 milijonov evrov. Po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika pa zakon razpolaga s 30 milijoni evrov državnih sredstev in bo po njegovih pričakovanjih sprejet v mesecu ali dveh.

Zakon bo po Lahovnikovih besedah pripravljen za obdobje 2010-2015, tako da "bi imeli neke vrste petletni program za celovito prestrukturiranje Pomurja, s čimer bi zagotovili dodatna delovna mesta, ki bi bila tudi dolgoročna vzdržna".

Nad izvajanjem zakona, ki naj bi ga DZ obravnaval po nujnem postopku, pa bo po neuradnih podatkih bdela novoustanovljena projektna pisarna v Pomurju.

SDS: Najboljša socialna politika je ustvarjanje delovnih mest
Do vladnih ukrepov pa so bili že konec septembra na javni tribuni Razvojne perspektive Pomurja kritični v opozicijskem SDS-u. Vlada, ki se je "deloma streznila ob protestih", z ustanovitvijo posebne razvojne pisarne, ki bi jo vodil državni sekretar, po prepričanju prvaka SDS-a Janeza Janše ne bo uspešna, "pač pa bi se morala truditi ustanavljati nova delovna mesta, uvesti bi morala davčne spodbude in črpati sredstva iz skladov EU-ja, ki so na voljo".

"Pomurje potrebuje razvoj z vlaganji in ukrepi takoj, tako v celotni Sloveniji kot Pomurju pa velja geslo, ki smo ga sicer slišali drugod: najboljša socialna politika je tista, ki ustvarja delovna mesta," je takrat poudaril Janša, s čimer se je strinjal tudi njegov strankarski kolega Andrej Vizjak. Po njegovih besedah Pomurje potrebuje projekte in infrastrukturo, ne pa birokracije in novih dokumentov, bistvo novega zakona je novo birokratsko telo, ki naj bi pripravilo nov razvojni dokument.

"Teh imate dovolj, čas je za akcijo, predvsem investiranje v infrastrukturo in razvoj podjetništva, kot so logistično središče Luke Koper, rafinerija Lendava, turistični projekti, geotermalna energija in drugačni načini vlaganja," je konec septembra v Murski Soboti dejal Vizjak.

LDS s svojimi petimi ukrepi
Da je gospodarski položaj v Sloveniji izjemno težek, "finančno in gospodarsko krizo pa še mnogo bolj občutijo tam, kjer je bilo že začetno stanje slabo", pa meni tudi notranja ministrica in predsednica stranke LDS Katarina Kresal. Koalicijski LDS je namreč predlagal pet ukrepov za gospodarsko oživitev Pomurja, ki so jih posredovali pristojnim ministrom, zainteresirani javnosti in predstavnikom gospodarstva pa so jih predstavili na okrogli mizi v Murski Soboti.

Prvi ukrep je znižanje davčne stopnje na dobiček podjetij na deset odstotkov (ukrep bi bil omejen na deset let in bi spodbudil podjetja, da bi odprla svoje sedeže ali obrate na tem območju in tam tudi opravljala svojo dejavnost). Drugi ukrep se nanaša na podjetja, ki bi zaposlovala zdaj brezposelne ljudi s Pomurja (podjetja bi bila pet let oproščena plačila prispevkov na plače, delavci pa bi bili oproščeni plačila dohodnine na svojo plačo).

Kot tretji ukrep v LDS-u predlagajo subvencioniranje obrestne mere za pomurska podjetja in v okviru tega ustanovitev posebnega sklada za razvoj Pomurja, ki bi omogočal dostop do posojil in subvencioniranje obrestne mere v višini 80 odstotkov vsem podjetnikom, ki bi imeli dobro podjetniško idejo za Pomurje.

S tretjim pa je povezan tudi četrti ukrep, po katerem bi podjetja, ki se izkažejo s podjetniško idejo oz. imajo željo odpreti svoje podjetje v Pomurje in tam zaposliti ljudi, lahko dobila jamstvo SID banke ali druge primerljive institucije, kar bi jim omogočilo lažjo pridobitev posojil komercialnih bank. Glede na peti predlog pa bi podjetjem, ki bi želela investirati lasten denar v razvoj določene dejavnosti v Pomurju, država zagotovila določen del sredstev.