Leta 1990 ustanovljeni sklad ima v lasti okoli odstotek vseh svetovnih delnic, obveznic in nepremičnin - vse od londonskih do ameriških, s čimer je Norveška svetla izjema v času, ko se večina držav razvitega sveta utaplja v dolgovih.

Števec na spletni strani centralne banke, ki upravlja sklad, se je v sredo povzpel na 5,11 bilijona kron (609,58 milijarde evrov). Sklad je tako prvič v zgodovini presegel mejnik milijona kron na prebivalca (Norveška šteje 5.096.300 prebivalcev), je sporočil predstavnik centralne banke Thomas Sevang.

Naftna terna
Norvežani sicer ne bodo mogli dostopati do tega denarja, ki je pospravljen na varno za težke čase za trenutne in prihodnje generacije. Norveška je zadela terno, ko so leta 1969 odkrili nafto v Severnem morju, a se ni vdala skušnjavi, da bi ves dobiček zapravila. Norveška je sicer sedma izvoznica nafte na svetu.

Finančna ministrica Siv Jensen je povedala, da so skladu pomagale volatilne cene nafte in plina. "Veliko držav je spoznalo, da začasni veliki dobički od naravnih virov prinesejo relativno kratkotrajni razcvet, ki mu po navadi sledi obdobje težkega prilagajanja," je povedala.

Sklad, katerega vrednost znaša 183 odstotkov norveškega BDP-ja, naj bi najvišjo vrednost dosegel okoli leta 2030 pri 220 odstotkih BDP-ja. "Sklad je uspešen predvsem zato, ker je parlamentu uspelo dati denar na stran za prihodnje generacije. Poznamo veliko primerov držav, ki jim to ni uspelo," je povedal Oeystein Doerum, glavni ekonomist pri družbi DNB Markets.
Investirali v tujini
Norveška se je skušala tako izogniti t. i. "boom and bust" ciklu, s katerim se soočajo skoraj vse države, ki so kdaj zaslužile z naravnimi bogastvi, in sicer tako, da je investirala sredstva v tujini, ne pa doma. Vlada lahko letno zapravi do štiri odstotke vrednosti sklada, kar je malenkost več od njegove povprečne letne donosnosti.

Prav zaradi naftnih dobičkov Norveška le nerada implementira reforme ali niža subvencije, kot so v to primorane druge države. Tako denimo subvencije za kmetije omogočajo kmetom, da imajo krave v ogrevanih hlevih, kar nekaj Norvežanov pa zaradi subvencij ne čuti potrebe po službi. "Ena petina za delo godnih prebivalcev prejema takšno ali drugačno socialno podporo, namesto da bi delali," razlaga Doerum, čeprav številke kažejo, da je brezposelnost na Norveškem le 3,3-odstotna.