Cene emisijskih kuponov, ki delujejo po tržnih zakonitostih po principu borze, so v preteklih treh letih nepričakovano poskočile za desetkrat – s petih evrov na več kot 50. To je v finančne težave pahnilo ne le večjo industrijo, ampak tudi proizvajalce toplotne in električne energije, predvsem pa Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), od koder dobimo tretjino slovenske električne energije. TEŠ je v Šaleški dolini že predlagal zvišanje cen toplotne energije za kar 40 odstotkov.

Povišala bi se lahko tudi že zdaj visoka cena električne energije. "Tega zdaj ne bi napovedoval, ker je to stvar trga. Verjetno pa, da se z višanjem cen emisijskih kuponov višajo stroški proizvodnje električne energije in seveda s tem posredno lahko tudi cene električne energije. Gre pa zraven tudi za vprašanje, od kod naj bi ta električna energija prišla v primeru zaprtja TEŠ-a," je za Radio Slovenija dejal Andrej Šušteršič z Elektroinštituta Milan Vidmar.

A denar od emisijskih kuponov ostaja v Sloveniji. Steka se v podnebni sklad, v katerem naj bi se po hitrih ocenah nabralo že za najmanj 200 milijonov evrov. Pri tem pa se zaplete. "Žal pri nas, v Sloveniji, sklad ne funkcionira, kot bi moral – se pravi, da bi se ta sredstva potem dejansko porabljala za projekte, ki bi zmanjševala emisije toplogrednih plinov," opozarja strokovni svetnik Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan Tomaž Fatur.

"Ni čisto jasno in moram reči, da tudi strokovnjaki ne znamo zelo natančno opredeliti, kdo danes sploh prodaja kupone. Kupone imajo namreč pravico prodajati države. To pomeni, da so evropske države tiste, ki tudi kontrolirajo, kaj se s trgom dogaja," je za dejal Fatur. Ob tem pa Slovenija še ne ve, kako bo nadomestila elektriko iz TEŠ-a, zgolj jedrska energija naj ne bi bila dovolj. Strokovnjaki kot možen scenarij poleg odvisnosti od uvoza omenjajo redukcije električne energije.