Predlog dolgoročne podnebne strategije do leta 2050 predvideva, da bo Slovenija emisije toplogrednih plinov do sredine stoletja zmanjšala za 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005 in izboljšala ponore, hkrati pa pospešila izvajanja politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev. Izboljšala bo tudi ponore ter hkrati pospešila izvajanje politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev, je pojasnila državna sekretarka na okoljskem ministrstvu Metka Gorišek. V obravnavi na matičnem parlamentarnem odboru so predstavniki nevladnih organizacij pred nekaj manj kot mesecem dni opozarjali, da je strategija neambiciozna in neskladna z novimi podnebnimi cilji EU-ja.

Tako okoljevarstveniki kot opozicijske stranke pa so svarili tudi, da predlog strategije po tiho, brez ustrezne javne razprave, pelje na pot gradnje drugega bloka jedrske elektrarne (JEK2). Sporni del predloga resolucije je sicer odbor za okolje z dopolnilom na koncu umaknil.

Velik del razprave o dopolnilu glede jedrske energije

Po umiku določila o jedrski energiji je bil danes na poslanskih klopeh predlog dopolnila koalicijskih poslanskih skupin, ki je besedilo v dokument vrnil. Resolucija bo tako navajala, da "na področju jedrske energije Slovenija načrtuje dolgoročno rabo jedrske energije in v ta namen izvede upravne postopke in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje". Na omenjeno dopolnilo, ki da Slovenijo po tihem in brez ustrezne razprave zavezuje jedrski energiji, se je osredinil pomemben del parlamentarne razprave.

"Nisem nasprotnik jedrske energije, sem pa nasprotnik tega, da se o začetkih upravnih postopkov za gradnjo drugega bloka nuklearke odloča tik pred poletjem, na seji s 50 točkami, z nekim vstavkom v resolucijo," je dejal koordinator Levice Luka Mesec. Zavzel se je za transparentno vodenje postopkov in javno razpravo. "NEK 2 ne sme postati TEŠ 6," je posvaril. Podobno je Dejan Židan iz SD-ja poudaril, da je podnebna resolucija okoljski dokument. "To ni primeren dokument, da se z njim sprejema odločitev o energetski prihodnosti Slovenije," je prepričan.

Na drugi strani so poslanci opozicije poudarjali, da se mora Slovenija odločiti, iz katerih virov bo v prihodnje pridobivala električno energijo. "Nuklearno elektrarno Krško imamo v Sloveniji že kar nekaj časa, vemo, da deluje dobro. Nismo bili soočeni s kakšnimi večjimi težavami. Ne znam si predstavljati, da te jedrske elektrarne ne bi imeli," je dejal Boris Doblekar (SDS).
Da je enostavno biti proti, pomembno pa je odgovoriti na vprašanje, kje bomo energijo dejansko dobili, je menila tudi Anja Bah Žibret (SDS).

Poslance DZ-ja so k zavrnitvi spornega dopolnila s pismom pred dnevi pozvale tudi nevladne organizacije Focus, Greenpeace Slovenija in PIC-Pravno-informacijski center nevladnih organizacij. Dopolnilo bi po njihovem mnenju "mimo javne razprave, brez presoje vplivov na okolje in v nasprotju z veljavnim nacionalnim energetsko-podnebnim načrtom ustvarilo podlago za formalne postopke za gradnjo jedrskega reaktorja, vključno z energetskim dovoljenjem".

Očitki o neambicioznosti na eni in nerazumnem nasprotovanju na drugi strani

Sicer so mnenja poslanskih skupin o podnebni strategiji različna. Predlog resolucije je zasnovan na podlagi znanstvenih dognanj in vsebuje elemente, ki zaveze utemeljujejo tudi z vidika tehnološke razvitosti in finančnih zmogljivosti, je prepričana Monika Gregorčič (SMC).

V DeSUS-u menijo, da resolucija ne obravnava vseh izzivov, s katerimi se spoprijema država, vendar je pomembno, da aktivno pristopimo k reševanju okoljske problematike in varstva okolja, je dejal Ivan Hršak.

"Očitki določenih poslanskih skupin glede nelegitimnosti, neambicioznosti se nam zdijo neupravičeni," je dejal Dušan Šiško (SNS). "Nikakor ne moremo razumeti, da je predvsem pri nekaterih nevladnih organizacijah toliko nam nerazumnega nasprotovanja, ko se želita izkoriščati na primer veter in vodo," pa je dejal Boris Doblekar.

Podnebna resolucija je izrazito neambiciozna, predvsem za ključno obdobje do leta 2030, je dejal Mesec. "Rekel bi, da je ta resolucija celo neustavna, ker nepravično mnogo večje breme nalaga naslednjim generacijam kot naši generaciji," je dodal.

"Glede na to, da podnebna resolucija zadeva predvsem mlade, pogrešamo sodelovanje mladih pri pripravi vizije o tem, v kakšni družbi želijo živeti leta 2050," je dejal Andrej Rajh (SAB). Neambicioznost so resoluciji očitali tudi v LMŠ-ju, Židan pa je obžaloval še, da Slovenija z njo ne bo razglasila podnebne krize.

Velike tehnološke inovacije in spremembe vedenja uporabnikov

Če hočemo doseči neto ničelne emisije, potrebujemo velike tehnološke inovacije, je za Radio Slovenija opozoril Matjaž Česen z Inštituta Jožefa Stefana, kjer so sodelovali pri strokovnih podlagah za strategijo. "Potrebna je popolna transformacija prometa, proizvodnje električne energije in toplote, tudi v industriji so potrebne velike spremembe," je poudaril. Kot je pojasnil, je bila v strategiji za razogljičenje predpostavljena uporaba sintetičnih goriv in shranjevanje električne energije. "Ob tem, da se bodo zgodile velike tehnološke spremembe, je potrebna tudi sprememba vedenja uporabnikov," je poudaril Česen.

V prihodnjih desetletjih bi spremembe, predvidene v dolgoročni podnebni strategiji, zahtevale od 60 do 70 milijard evrov naložb. Kot je pojasnil Česen, bi največji del teh naložb šel v prometno infrastrukturo, sledi infrastruktura za prenos in distribucijo električne energije.

Kako bo po ambicioznih scenarijih videti proizvodnja energije leta 2050?

Kot je za Radio Slovenija dejal Matjaž Česen, sta v resoluciji predvideni dve različici načrta proizvodnje energije, po obeh pa bi leta 2050 največ električne energije pridobili v sončnih elektrarnah, dobrih 10 teravatnih ur. V scenariju podnebno nevtralnega plinastega goriva nato sledi sintetični plin z dobrimi šestimi teravatnimi urami, v jedrskem scenariju pa bi z drugim blokom jedrske elektrarne drugi najpomembnejši vir električne energije predstavljala jedrska elektrarna. Tako trenutna kot prejšnja vlada sta že izrazili naklonjenost jedrskemu scenariju.

Sicer pa je glavna težava, ko govorimo o emisijah, pri nas promet. Katarina Trstenjak z Inštituta Jožefa Stefana opozarja, da so v sektorju prometa emisije od leta 2005 do 2018 narastle za 32 odstotkov. Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Erna Strniša, bo pri načrtovanju dolgoročne podnebne strategije Slovenije tako treba ločiti tesno povezani rast BDP-ja in rast emisij v prometu, vlagati v javni prevoz, nova vozna sredstva in povezave.