V uvodu konference z naslovom "Vajeništvo - Priložnost za boljšo zaposljivost?" je generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič ponovil pritožbe slovenskih gospodarstvenikov, da jim kljub visoki stopnji brezposelnosti med mladimi primanjkuje sposobne delovne sile. "Težave imamo s kadri, s kompetencami, ki jih potrebuje slovensko gospodarstvo. Največjo neusklajenost opažamo pri srednjem poklicnem izobraževanju," je dejal Hribar Milič.

Kot je še dodal, se je treba spopasti z vprašanjem, kako dvigniti vrednost poklicnega izobraževanja tako pri mladih kot pri starejših.

Pobuda Nemčije
Slovenija je leta 2013 podpisala pristopno izjavo k evropski koaliciji za vajeništvo. Boštjan Zgonc z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je pojasnil, da na ministrstvu vajeništvo razumejo kot pobudo držav srednje Evrope in še predvsem Nemčije, s katero si prizadevajo za zgodnejše zaposlovanje.

Zgonc je poudaril, da "ne moremo preprosto prepisati modelov iz tujih držav". Kot je dejal, "imamo svoje tradicije, svoje predstave in vrednote v izobraževanju, ki jih enostavno ni mogoče prenesti".

Po novem bi imeli status vajenca
Zdaj imajo mladi status dijaka oziroma učenca, ki se praktično izobražuje pri delodajalcu, v novem sistemu pa bi imeli mladi status vajenca, ki je zaposlen in se mora šolati.

Slovenija nekaj izkušenj z vajeništvom že ima, in sicer iz obdobja med letoma 1996 in 2006, k ponovnemu uvajanju pa so se v pogodbi zavezali tudi zdajšnji koalicijski partnerji. Za uvedbo bi po Zgončevih besedah črpali tudi evropska sredstva.

Nemčija želi usposobljene delavce in delavke
GZS je konferenco pripravil v sodelovanju s Slovensko-nemško gospodarsko zbornico. Njena predsednica Gertrud Rantzen je poudarila, da so nemška podjetja s Slovenijo zadovoljna, vendar pa si želijo več usposobljene delovne sile. "Več kot 75 odstotkov vprašanih podjetij je dejalo, da bi si v Sloveniji želeli vpeljavo podobnega sistema vajeništva, kot obstaja v Nemčiji," je povzela podatke anket.

Jorg Engelmann iz nemške gospodarske zbornice, ki je predstavil nemški sistem, pa je poudaril, da sistem vajeništva predstavlja veliko svobodo za gospodarstvo, ki lahko tako samo odloča o izobraževanju svojih prihodnjih kadrov. Hkrati pa je to velika odgovornost: "Tega dvojega ni mogoče ločiti."