Državni zbor je v sredo zvečer potrdil šesti protikoronski zakonski sveženj, v pripravi je tudi že sedmi (PKP7). Kar nekaj je ukrepov, s katerimi gospodarstvo in predstavniki delavcev niso zadovoljni.

"Pohvalim naj hiter spomladanski odziv," pravi izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković in dodaja, da se jesenski ukrepi sprejemajo prepočasi. Poleg tega bi bilo treba popraviti pogoje za sredstva iz prvega protikoronskega svežnja.

"Če ne bo v PKP7 to spremenjeno, bodo kaznovani tudi tisti, ki so se najbolje odzvali na krizo. Imamo nekaj podjetij, ki so se odločila, da bodo delavci na čakanju, so se odrekala in zdaj bodo prišli na več kot 90 odstotkov prodaje in bodo morali vračati državno pomoč, čeprav spomladi niso imeli dela," opozarja.

Sorodna novica Potrjen šesti protikoronski zakon, ki med drugim delno pokriva fiksne stroške podjetij

Na nesmiselnost vračanja sredstev opozarja tudi predsednik obrtne zbornice Branko Meh in dodaja: "Drugo, kar ni dobro, je to, da naši obrtniki in podjetniki, ki delajo z zmanjšano zmogljivostjo, zelo dolgo čakajo na sredstva. Nekateri šele zdaj dobivajo sredstva iz prvega vala epidemije covida-19."

Koliko imajo od PKP-jev v resnici delavci, se sprašuje zagovornik delavskih pravic Goran Lukić, ki ugotavlja, da veliko delodajalcev nabor ukrepov jemlje kot samopostrežno trgovino. V smislu: vzeli bomo pomoč, z delavci pa se bomo že nekako dogovorili.

"Prejšnji teden smo imeli situacijo, ko je delavka razlagala, da ji je delodajalka rekla, veš, mi še nismo dobili od države denarja. Če hočeš biti pri nas zaposlena, ti bom izplačala plačo, ampak ti mi boš to plačo vrnila, saj jaz še nisem dobila od države refundirano," pojasnjuje Lukić.

Lukić ugotavlja, da mnogo delodajalcev, čeprav izpolnjujejo pogoje, enostavno ne želi uveljavljati pomoči. Zakaj? Ker se bojijo nadzora inšpekcije.