Priznanja GZS-ja veljajo za najstarejša in najprestižnejša tovrstna priznanja, ki jih že vrsto let podeljujejo za uspešno vodenje podjetij. Prejmejo pa jih tisti, ki so v preteklem letu dosegli izjemne rezultate.

Nagrade so tako letos prejeli prokuristka Domela iz Železnikov Jožica Rejec, direktor GKN-ja Driveline Slovenija iz Zreč Andrej Poklič, direktor brežiške družbe Kovis Alen Šink, direktor družbe OMCO Feniks Slovenija iz Žalca Borut Triplat, predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj, direktor celjske družbe Hermi Miran Rauter in direktorica družbe Soap iz Šempetra pri Gorici Sonja Šinigoj.

Kot je izpostavil predsednik GZS-ja Marjan Mačkošek letošnji nagrajenci prihajajo iz različnih dejavnosti in iz podjetij z različnimi lastniškimi strukturami.

Slovenska podjetja vse boljša
Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS-ja, pa je ocenil, da so podjetja, ki trenutno poslujejo v Sloveniji, bistveno boljša kot pred krizo, saj imajo višjo dodano vrednost, so manj zadolžena, pohvalijo pa se lahko z večjim številom zaposlenih in povečanim izvozom.

"V teh pogojih nam ni težko najti odličnih podjetij, Petrov Prevcev oz. slovenskih orlov," je dejal Hribar Milič.

Vseh sedem nagrajencev je izpostavilo pomen zaposlenih za podjetja in potrebo po prilagajanju.

Vključno s tokratnimi nagrajenci - te je določila komisija za nagrade GZS-ja pod vodstvom direktorja Rika Janeza Škrabca - je nagrado GZS-ja do zdaj prejelo 323 gospodarstvenikov in 24 gospodarstvenic.

Vračanje k stari zgrešeni miselnosti
Ob podelitvi nagrad GZS-ja je spregovoril tudi predsednik republike Borut Pahor in v pričakovanju nove finančne krize opozoril na vračanje k stari zgrešeni miselnosti. "Hočemo verjeti, da je bolj ali manj vse še kar v redu. Pri tem iščemo pokritje in zavetje v statističnih kazalnikih o gospodarski rasti, povečevanju zaposlenosti in tako naprej." Zgrešena miselnost nas je že enkrat zapeljala v svetovno recesijo, saj smo "hoteli verjeti, da je v bistvu vse v redu", zato se Pahor zavzema za sprejetje strukturnih ukrepov.

Pahor meni, da je nova svetovna finančna kriza neizogibna, ker je velikanske stroške t. i. moralnega hazarda finančnega sektorja pokrila politika z denarjem davkoplačevalcev, ne da bi ga hkrati postavila pod večji nadzor in regulacijo. Dodatno položaj slabša še begunska kriza, ki je pa Evropa po njegovem mnenju ne more rešiti sama, saj je znotraj EU-ja preveč razlik glede načina rešitve. A vseeno je pomiril, da nismo v enakem položaju kot leta 2008: "Daleč na obzorju sicer lahko ugledamo nevihtne oblake, vendar je absolutno dovolj časa, da se pripravimo na stampedo finančne in gospodarske narave, če ne bomo več odlašali s sprejetjem potrebnih ukrepov."

Čeprav se je Sloveniji uspelo izviti iz recesije, Pahor opozarja na pomanjkanje strukturnih ukrepov. "Slovensko gospodarstvo še ni dovolj robustno, da bi se lahko soočalo z novimi izzivi z bistveno manjšimi tveganji, kot se je pred sedmimi leti," je opozoril.

Ravno pospešeno gospodarsko okrevanje pa šteje za najpomembnejšo nalogo slovenske politike: "Če bo, kot sem dejal, Slovenija gospodarsko okrevala in če bo to vodilo v potrebno socialno kohezijo, je to glede na sedanje izzive varnostne narave, s katerimi se soočamo, za našo varnost najbolj koristno."