Za izobraževanje je bilo namenjenih skoraj 263 milijonov evrov ali 0,54 odstotka vseh stroškov dela, je objavil statistični urad.

Kot so pred dnevi objavili državni statistiki, se je leta 2020 povečal delež neizobraževalnih podjetij. Ta izobraževanja niso zagotavljala, ker naj bi obstoječe znanje in veščine zaposlenih ustrezali potrebam podjetja in ker so raje zaposlovala ljudi z že potrebnim znanjem in kompetencami.

Zaradi epidemije covida-19 je bilo izvedenih manj izobraževanj, poleg tega se je izpeljanih izobraževanj udeležilo manj zaposlenih.

Večji delež udeležencev programov izobraževanj med zaposlenimi so imela srednje velika in velika podjetja. S 64 odstotki je bil največji pri podjetjih z 250 in več zaposlenimi.
Izmed vseh ljudi, ki delajo v slovenskih podjetjih, se jih je izobraževalnih programov udeleževalo 51 odstotkov.

V znanje in kompetence svojih zaposlenih so v povprečju največ sredstev vložila podjetja, ki spadajo v informacijske, komunikacijske, finančne in zavarovalniške dejavnosti. Delež udeležencev izobraževanja med zaposlenimi je bil tam 73-odstoten, vsak udeleženec pa se je v teh programih izobraževal povprečno 28 ur (v povprečnem slovenskem podjetju 13 ur).
Za vsakega zaposlenega so podjetja v omenjenih panogah porabila povprečno 859 evrov, v povprečnem slovenskem podjetju pa so to za to, denimo, namenili 468 evrov.

Najredkeje so izobraževanje omogočala podjetja v gradbeni dejavnosti, kjer je delež udeležencev izobraževanja znašal 20 odstotkov. Vsak udeleženec se je v programih izobraževal povprečno devet ur, v ta namen pa je bilo za vsakega udeleženca porabljenih v povprečju 180 evrov.

Največ ur plačanega delovnega časa je bilo namenjenih izobraževanju na področju tehničnih, praktičnih in poklicnih sposobnosti, poleg tega pa tudi za dela s strankami in dela v skupini. Hkrati so podjetja znanja in sposobnosti s teh področij prepoznala kot najpomembnejša za razvoj podjetij v prihodnjih nekaj letih.