Mercator se prodaja že devetič, v tokratnem prodajnem konzorciju pa so Pivovarna Union, NLB, Pivovarna Laško, NKBM, Gorenjska banka, Prvi faktor - Faktoring Beograd, Radenska, Banka Koper, banka Hypo Alpe Adria, NFD 1, Banka Celje in NFD Holding. Pri prodaji jim svetuje ING.

Agrokor se je tako vnovič poteguje za nakup večinskega deleža Mercatorja. Sodelovanje hrvaške družbe sicer ni presenečenje, saj je to že konec aprila napovedal predsednik nadzornega odbora koncerna Ivan Todorić. Agrokor je ponudbo oddal skupaj s partnerji Evropsko banko za obnovo in razvoj ter skladoma Blackstone in One Equity Partners.

Tokrat je Agrokor pripravljen ponuditi bistveno manj kot v zadnjem poskusu prodaje, ko je ponujal 221 evrov za delnico. Po informacijah Slovenske tiskovne agencije je za delnico ponudil 110 evrov oziroma za ves delež 409 milijonov evrov, prevzel pa bi tudi 1,1-milijardni Mercatorjev dolg. Finančna konstrukcija transakcije naj bi bila zagotovljena. EBRD, Blackstone in One Equity Partners naj bi dokapitalizirali Agrokor z do 500 milijoni evrov.

Zasebni naložbeni sklad Mid Europa Partners, ki se je tudi že v preteklosti potegoval za Mercator, pa naj bi v svoji ponudbi predlagal dokapitalizacijo Mercatorja za 250 milijonov evrov. S tem bi se delež zdajšnjih lastnikov Mercatorja zmanjšal, banke in skupina Laško pa bi ostale brez kupnine, ki jo sicer krepko potrebujejo.

Strahovi dobaviteljev
So pa pred kratkim prišle na dan informacije, da namerava Agrokor po nakupu 53-odstotnega deleža Mercatorja močno stisniti dobavitelje, ukiniti blagovno znamko in odpustiti več sto zaposlenih - poleg že predvidenih okoli 1000 do jeseni, je za Radio Slovenija poročala Jernejka Drolec.

Jasno je, da bo usoda Mercatorja močno vplivala tudi na verige naše mlekarske, mesne in druge živilske industrije. V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij zato dopuščajo več scenarijev: lahko bi podaljšali plačilne roke in znižali cene.

Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič na to zatrjuje, da je Mercator kljub milijardnemu dolgu še vedno soliden plačnik: "Povprečni plačilni rok je malo več kot 80 dni."

Naša živilska podjetja se bojijo, da bi jih tuji kupec izrinil s polic. Najbolj skrb vzbujajoče pa bi bilo, če bi bil kupčev finančni položaj slabši od Mercatorjevega. Kot kažejo raziskave, je slovenski potrošnik še vedno naklonjen in najbolj zaupa hrani slovenskega izvora. Poleg tega lokalna oskrba pomeni tudi nižje stroške logistike.

Za slovenske dobavitelje sicer tudi zasebni mednarodni skladi tveganega kapitala niso najboljša opcija, kajti zagotovo ne sodijo med take lastnike, ki bi jim bilo mar za lokalne dobavitelje, živilska podjetja in njihova delovna mesta. Zadnja možnost je, da nobene ponudbe prodajalci Mercatorja v pogajanjih ne bi sprejeli, je še poročala Jernejka Drolec.