Priporočila Evropske unije ne bodo odstopala od ustaljenih in so povezana predvsem s staranjem prebivalstva, torej glede prilagoditve zdravstva, dolgotrajne oskrbe in upokojevanja. Zanimiva pa so opažanja Unije o produktivnosti in plačah v Sloveniji.

V Sloveniji je produktivnost občutno nižja kot v drugih državah Evropske unije, zato imamo tudi nižje plače, ugotavlja Manfred Bergmann, direktor direktorata za ekonomske in finančne zadeve pri Evropski komisiji, ki je odgovoren tudi za ocenjevanje Slovenije.
Vtis je, da je napočil čas vračila za odrekanje med krizo, opaža Bergmann: "Pravzaprav je percepcija pravilna, toda ne smemo spregledati, da med vračilo spadajo tudi višja rast, več zaposlenih in ne le višje plače in višji dobički."

Višje plače so povezane z višjo produktivnostjo in naložbami. Beg možganov in dnevni migranti v sosednje države mečejo senco na vprašanje, ali je Slovenija privlačna za zaposlovanje. "Odgovor na to vprašanje je povečati produktivnost, da bi lahko slovenska podjetja izplačevala višje plače," produktivnost in plače sta dve strani istega kovanca, dodaja Bergmann. "Ko govorim o produktivnosti, govorim o procesu, ki zahteva inovacije in tehnični napredek. V uspešnih državah se to dogaja v podjetjih v interakciji med vodstvom in zaposlenimi," pojasnjuje.

Ob tem Bergmann dodaja, da bodo morala podjetja glede na navedbe o pomanjkanju usposobljenih delavcev dati priložnost tudi starejšim, v Sloveniji je namreč stopnja delovne dejavnosti od 55 do 65 let med nižjimi v Evropi. Podaljšanje dejanske upokojitvene starosti bo nujna, pa tudi resna pripravljenost za prilagoditev na zdravstvenem področju, dolgotrajni oskrbi, predvsem zato, da se zagotovi ne samo srednjeročna, temveč tudi dolgoročna stabilnost javnih financ.