Finančno ministrstvo za letos napoveduje nekaj manj kot dve milijardi primanjkljaja, kar znaša 5,5 odstotka BDP-ja. Po besedah Andreja Flajsa iz sektorja za nacionalne račune v Sursu, je treba, če želimo videti resnične težave slovenskih javnih financ, od tega zneska odšteti enkratne transakcije.

Mednje spadata tudi obe prej omenjeni pomoči državnim podjetjem, torej dokapitalizacija NLB-ja in pomoč Slovenskim železnicam, poleg tega pa še zapadla jamstva, dokapitalizacija Adrie Airways in prevzem dolga Infre. Brez omenjenih transakcij bi bil javnofinančni primanjkljaj za 1,3 odstotka BDP-ja nižji, omenjene transakcije pa so "cena krize," je komentiral Flajs.

Javnofinančni primanjkljaj je v prvem trimesečju leta 2011 znašal 9,9 odstotka BDP-ja, v drugem trimesečju pa 8 odstotkov BDP-ja. Flajs je o visoki številki v prvem trimesečju dejal, da se država v prvem in drugem četrtletju navadno bolj zadolžuje, medtem ko v preostanku leta plačuje zapadle obroke. Flajs zato za drugo polovico leta pričakuje nižji primanjkljaj.

13,7 milijarde evrov pa je konec lanskega leta znašal konsolidirani bruto dolg države (38,8 odstotka BDP-ja). Do konca letošnjega prvega četrtletja se je povečal na 16,4 milijarde evrov (45,7 odstotka BDP-ja), konec junija pa že zmanjšal na 15,9 milijarde evrov (44,2 odstotka BDP-ja).

Del gospodarstva (še) zdrav in izvozno uspešen
Po Flajsovih besedah je slika pri transakcijah s tujino še ugodnejša, saj je plačilna bilanca trenutno pozitivna in se Slovenija kljub težavam z dolgom in s primanjkljajem v tujini ne zadolžuje. Tako Slovenija v nasprotju s številnimi drugimi državami v krizi nima visokega zunanjega primanjkljaja, kar naj bi kazalo, da je del gospodarstva kljub vsem težavam zdrav (in uspešen pri izvozu izdelkov), pomembna panoga pa je, kljub težavam igralništva, turizem.

Prihodki se vsaj zniževali niso
A trenutna slika javnih financ kljub vsemu ni dobra, je dodal Flajs, saj je zaradi upočasnitve rasti prišlo do upočasnitve dinamike rasti prihodkov. Skupni prihodki države so se v prvem četrtletju v primerjavi z istim lanskim obdobje zvišali za 5,5 odstotka, v drugem pa le še za 2,4 odstotka. Pozitivno je le to, da se vsaj niso zniževali.

Okrevanje financ bo težje, če bo gospodarska rast počasna, je še opozoril in dodal, da bi si v primeru nekoliko višje rasti upal napovedati znižanje primanjkljaja na 3 odstotke v prihodnjem letu.