Urednica letošnjega poročila o produktivnosti, ki ga izdaja Umar, Rotija Kmet Zupančič, je poudarila, da je ključno za Slovenijo, da poveča investicije, zagotavlja spodbudno in dolgoročno predvidljivo okolje, okrepi sodelovanje ter zagotovi ustrezno usposobljene človeške vire in infrastrukturo.

Država bi morala povečati predvsem investicije, ki so povezane z digitalno transformacijo in prehodom v industrijo 4.0. Gre predvsem za vlaganja v znanje, raziskave, razvoj in inovacije, nove tehnologije ter na znanju temelječe storitve. K doseganju teh ciljev bi lahko ob domačih sredstvih pomembno pripomoglo tudi ustrezno določanje prednostnih področij pri koriščenju evropskih sredstev.

Za dvig produktivnosti bi morala zagotavljati spodbudno in predvidljivo okolje za inovacije in podjetništvo, okrepiti sodelovanje med podjetji, med njimi ter raziskovalnim in izobraževalnim sektorjem, nasloviti pomanjkanje strokovnjakov s področja tehničnih znanosti ter okrepiti digitalne veščine prebivalstva in vlaganja v infrastrukturo za digitalno povezljivost ter trajnostni razvoj.

Po krizi počasnejša rast produktivnosti

Rast produktivnosti se je po krizi močno upočasnila. Med letoma 2010 in 2018 je povprečna letna stopnja rasti dosegla 1,3 odstotka, od leta 2014 do 2018 pa 1,5 odstotka. "Težav z rastjo produktivnosti, ki bistveno lahko vpliva na izboljšanje blaginje v državi, nima samo Slovenija. S to težavo se soočajo vsa razvita gospodarstva," je povedala Bednaševa.

Umar je ugotovil, da se je v Sloveniji rast produktivnosti upočasnila v večini sektorjev. "Z vidika vpliva posameznih proizvodnih dejavnikov izstopa nizek prispevek kapitalskega poglabljanja, ki je ostal skromen tudi po krizi in v času precej izboljšanega okolja za investiranje," je povzela Kmet Zupančičeva.

To je po ocenah Bednaševe povezano z negotovim gospodarskim okoljem in s tem previdnejšimi investicijskimi odločitvami podjetij, pa tudi s pričakovanji, kjer rast zavira slabše gospodarsko razpoloženje. V določeni meri odraža tudi vpliv počasnejšega okrevanja domačega trga in nizke aktivnosti storitvenih dejavnosti ter nižjih vlaganj v prometno infrastrukturo in stanovanja.

Bednaševa je glede investicij dejala, da bi jih moralo pospešiti celotno gospodarstvo, ne le vlada. "Delež investicij v BDP-ju se je po krizi močno znižal, potreba po t. i. kapitalskem poglabljanju je precejšnja," je ocenila.

Največjo rast produktivnosti dosegajo izvozna podjetja

Analiza Umarja je pokazala, da so v Sloveniji najvišje rasti produktivnosti dosegala bolj izvozno usmerjena, večja in tehnološko zahtevnejša podjetja. Povečanje teh razlik po letu 2009 je v določeni meri tudi posledica počasnejšega okrevanja domačega trga in relativno slabšega dostopa do financiranja za manjša podjetja v prvih letih po krizi.

Izdatki za raziskave in razvoj, ki dolgoročno pozitivno vplivajo na produktivnost, so se v Sloveniji povečevali do leta 2013, ko so dosegli 2,6 odstotka BDP-ja, nato pa padali do leta 2017, ko so dosegli 1,9 odstotka BDP-ja oz. lani dva odstotka BDP-ja. Medtem so se v EU-ju v povprečju ves čas povečevali in lani dosegli 2,1 odstotka. Tudi investicijska aktivnost podjetij se je v EU-ju v zadnjih 10 letih povečevala, v Sloveniji pa je precej upadla.

Slovenija na področju znanja in spretnosti dosega dobre rezultate in neskladja v primerjavi z EU-jem niso velika. Ko pa jih postavimo v kontekst staranja prebivalstva, se izkaže, da bi morali okrepiti izobraževanje nizko izobraženih ljudi in starejših, je dejala Kmet Zupančičeva.

Bednaševa je spomnila še, da je rast plač že lani prehitela rast produktivnosti in da bo tako tudi letos in prihodnje leto. "S tega vidika pričakujemo poslabšanje stroškovne konkurenčnosti," je dejala.