TAB je največjo škodo v poplavah utrpel v obratih v Žerjavu, kjer izdelujejo industrijske baterijske celice, in v Črni, kjer proizvajajo startne baterije.

"O natančni višini škode je težko govoriti, ampak trenutno ocenjujemo, da bo škoda na opremi, zalogah in infrastrukturi več kot 20-milijonska, glede izpada poslovanja bomo pa še videli, koliko nam bo uspelo nadomestiti v prihodnjih tednih," je na novinarski konferenci po današnji skupščini delničarjev povedal glavni izvršni direktor TAB-a Roman Burja.

Sorodna novica TAB: Odkrite gmote ohišij akumulatorjev v brežini Meže iz časa rudnika Mežica

Iz Črne, kjer bo sanacija zaradi večje škode trajala nekoliko dlje kot v Žerjavu, lahko kupce oskrbujejo še iz zalog, ki so jih ustvarili pred poplavami, medtem se je namreč vzpostavila tudi zadostna cestna infrastruktura po dolini. Del proizvodnje v Črni sicer že lahko poteka v višjih etažah, ki niso bile poplavljene, v celoti pa bo proizvodnja tam predvidoma stekla v oktobru.

Trenutno sicer v TAB-u, ki v Mežiški dolini zaposluje okoli 680 delavcev, delajo vsi, ki so lahko prisotni v podjetju bodisi delajo v proizvodnji ali še naprej pomagajo pri čiščenju opreme.

Nekaj ljudi bodo poslali na čakanje

V prihodnjih tednih pa bodo predvidoma nekaj delavcev poslali na čakanje na delo doma do zagona celotne proizvodnje v Črni, je povedal Burja. V podjetju ukrepe vlade ob ujmi pozdravljajo, menijo, da so za zdaj zadostni, je pa Burja izpostavil tudi solidarnost in pozitiven odziv partnerjev, dobaviteljev in drugih, ki sta se pokazala ob ujmi.

Za naprej pa meni, da mora država poskrbeti za to, da bo infrastruktura takšna, da bo omogočala podjetjem normalno poslovanje, v nadaljevanju pa je treba pripraviti regijski načrt, ki bo koroškim podjetjem omogočal uspešno poslovanje, ne pa da so ta na repu konkurenčnosti. Najprej pa se je po njegovih besedah treba lotiti sanacije struge reke Meže.

Odločitve na skupščini

Na skupščini, na kateri je bilo zastopanih 64 odstotkov delničarjev, so bili medtem potrjeni vsi predlagani sklepi. Med drugim so bilančni dobiček za lani v skupni vrednosti 19,6 milijona evrov razporedili za druge rezerve iz dobička. Dividende delničarjem tokrat tako niso delili, ker je podjetje prejelo državno pomoč zaradi energetske draginje.

V družbi lansko poslovanje TAB-a kljub energetski krizi in vojni v Ukrajini ocenjujejo kot uspešno. Količinsko so prodali manj svinčenih baterij kot v letu 2021, a je bila konsolidirana vrednost prodaje višja. So pa lani zaznali rast prodaje litij-ionskih baterij.

Prodajni prihodki TAB-a so lani znašali 293 milijonov evrov, leto prej 260 milijonov, čisti dobiček je lani dosegel omenjenih 19,6 milijona evrov, leto prej pa 16,5 milijona. Letos je TAB v prvih sedmih mesecih prodal za 154 milijonov evrov baterij in ustvaril za 12,3 milijona evrov čistega dobička.

Potem ko je TAB lani za naložbe namenil 13 milijonov evrov, celotna skupina pa 28 milijonov evrov, je letos TAB načrtoval naložbe za 16 milijonov evrov, skupina pa za 29 milijonov. Večino načrtovanih investicij so izvedli pred poplavami.

Med drugim nadaljujejo aktivnosti za vzpostavitev avtomatizirane linije za proizvodnjo litij-ionskih baterij na Prevaljah. Tam avtomatizirano linijo pričakujejo v novembru, tako da bi lahko proizvodnja na liniji stekla do konca leta ali na začetku prihodnjega leta. Trenutno imajo na Prevaljah zaposlenih 40 delavcev, pozneje načrtujejo rast zaposlovanja.

Med letošnjimi novostmi TAB-a je sicer tudi junijska ustanovitev podjetja TAB USA. Tam najprej načrtujejo prodajo industrijskih celic, v naslednji fazi konec letošnjega leta pa tudi proizvodnjo industrijskih celic v ZDA.