Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar si je ogledal tudi mesto gradnje HE Mokrice, je povedal, da želi, da bi prihodnja vlada nadaljevala gradnjo spodnjesavske verige in jo dokončala, nato pa se usmerila v gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi. Opozoril je tudi na ugodne učinke tovrstnih naložb in na nekatere uspehe njegove odhajajoče vlade.

Projekt HE Mokrice sta predstavila direktor HESS-a Bogdan Barbič, in sicer njen energetski del, in direktor javnega podjetja Infra Vojko Sotošek, ki je predstavil infrastrukturni del hidroelektrarne.

Po njunih podatkih bo celotna naložba skupaj z davkom zahtevala nekaj več kot 181 milijonov evrov. Energetski del naj bi po zdajšnjih cenah stal skoraj 102 milijona evrov, Eles pa bo v energetsko omrežje za to naložbo vložil nekaj več kot 4,24 milijona evrov. Infrastrukturni del z mokriško vodno akumulacijo, gradnjo protipoplavne zaščite in druge infrastrukture naj bi stal nekaj več kot 75 milijonov evrov.

Denar za energetski del HE Mokrice bo v slabi tretjini zagotovila družba HESS, preostanek bodo pokrili z naknadnimi vplačili družbenikov, predvsem Gen energije in HSE-ja. Infrastrukturni del nameravajo pokriti z denarjem iz sklada za vode, sklada za podnebne spremembe, z državnim vložkom in drugimi viri.

450 metrov široka akumulacija
Infrastrukturni del naložbe bo med drugim obsegal gradnjo 12,3 kilometra drenažnih kanalov, skoraj 3,6 kilometra nasipov in osem kilometrov dolgega ter 450 metrov širokega akumulacijskega jezera z 1,9 milijona kvadratnih metrov vodne površine in 2,6 milijona kubičnih metrov koristne vodne prostornine.

Dokončanje junija 2022
Za projekt imajo razen okoljevarstvenega zagotovljena vsa druga potrebna soglasja. Graditi naj bi začeli aprila prihodnje leto in gradnjo končali junija 2022. Tehnični pregled in začetek poskusnega obratovanja bi sledila mesec pozneje, takrat naj bi tudi končali gradnjo infrastrukture HE Mokrice.

Po podatkih HESS-a bo 28-megavatna HE Mokrice pretočno-akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi cevnimi agregati pretoka 500 kubičnih metrov na sekundo, s petimi pretočnimi polji in povprečno letno proizvodnjo 131 gigavatnih ur. Delovala naj bi samodejno in daljinsko vodeno brez posadke.

Območje njenega vpliva naj bi segalo od sotočja Save s Krko pri Brežicah do meje s Hrvaško. Predvidena je sonaravna ureditev sotočja, s katero bi ohranili Krkin ekosistem in veduto njenega izlivnega odseka.