Slovenija se je s prodajo petletne in desetletne obveznice zadolžila še za približno dve milijardi evrov in pol. Hkrati pa je na domačem trgu prodala še za skoraj 200 milijonov evrov zakladnih menic. Večji del sicer ugodno zbranega denarja bo država namenila za odplačevanje starih dolgov. Letos pa grozita javnim financam še dve neznanki: odškodnine izbrisanim in negotovost v zvezi z nepremičninskim davkom.

"Naredili smo dobro zadolžitev"
V slabem letu se je država zadolžila za šest milijard evrov, največ do zdaj. Ali finančni minister jemlje to zadolžitev kot uspeh? "Mislim, da smo naredili dobro zadolžitev," odgovarja Uroš Čufer.

Razlog je izjemno zanimanje za slovenske obveznice. Kar 16 milijard dolarjev je bilo povpraševanja, največ pri ameriških vlagateljih. Prav zaradi velikega zanimanja smo se zadolžili ceneje v Ameriki, kot bi se v Evropi, kaže primerjava obrestnih mer za desetletne obveznice.

Minister je pojasnil tudi, zakaj se na turneji - kot je praksa - ni zadolžil: "Ker je bil na mednarodnem trgu manjši pretres zaradi Argentine, Turčije in zaradi Ukrajine. Počakali smo, da se zadeve umirijo, in prišli ponovno na trg."

In kako bomo porabili 3,5 milijarde dolarjev? "Potrebe države v letošnjem letu so sestavljene iz tekoče porabe, kar je približno eno milijardo evrov za primanjkljaj in 3,3 milijarde evrov za odplačila glavnic preteklih dolgov," pravi.

Napoveduje se že nova zadolžitev
Večina tokratne zadolžitve bo tako šla za pokrivanje starih dolgov. A bo premalo. Minister tako danes napove novo zadolžitev, ki bo predvidoma v evrih. "Glede na denarne politike Feda in ECB-ja se bodo obrestne mere na ameriških trgih zviševale in na evropskih zniževale, zato je bolje začeti z zadolževanjem z dolarji in v nadaljevanju z evri. Naslednja zadolžitev bo, ko bomo to analizirali."

Hitrost zadolževanja skrbi
Da je hitrost zadolževanja skrb vzbujajoča, je razbrati tudi iz ministrovih besed. "Dejstvo, da je Slovenija v zadnjih nekaj letih povečala javni dolg z 20-25 odstotkov na 73 odstotkov. To pomeni, da mora dati Slovenija v ospredje ekonomsko politiko, usmerjeno v zmanjšanje dolga - uravnoteženje javnih financ, izpeljati privatizacijo, izplen - da bo šel v zmanjševanje javnega dolga - in zelo dosledno razdolževanje slabe banke."

Kot kaže, se napovedujejo težki časi za vse porabnike državnega denarja. V ustavo smo namreč lani zapisali, da bomo porabili toliko, kot ustvarimo. Do leta 2017 moramo tako uravnotežiti prihodke in odhodke. "Kar nekaj prihrankov bomo morali najti na strani države, ker smo rekli, da davkov ne bomo več dvigovali," izpostavlja Čufer.

Sicer pa nas poleg stroškov odplačevanja dolga čaka še plačilo provizij finančnim institucijam J.P. Morgan, Barclays in Goldman Sachs, ki so srečanja z vlagatelji organizirali. Odšteli bomo dobrih pet milijonov evrov.