Z najprometnejšo Krko (350 milijonov SIT prometa, od tega 100 milijonov v rednem trgovanju) so posle ob koncu dneva sklepali pri 106.399 SIT oziroma za odstotek v plusu. Po prometu sledita Mercator in Petrol, ki sta se pocenila.

Mercator je po treh dneh lepe rasti, ki so jo sprožila ugibanja, da se namerava podjetje povezati s srbsko Delto in hrvaškim Agrokorom, izgubil četrtino odstotka, tako da je enotni tečaj zdrsnil pod 38.000 SIT. Petrol (-0,8 odstotka) se je pocenil četrtič v zadnjih petih dneh in je prvič po enem mesecu padel pod 70.000 SIT. Njegov enotni tečaj 69.943 SIT je najnižji po koncu novembra. Takšen padec so zakrivili posli v zadnjih 15 minutah, ko je bila cena Petrola le 69.500 SIT.

Na prostem trgu je zablestel Gorenjski tisk, katerega vrednost je poskočila za 25 odstotkov. Zvon ena holding je prvič po koncu avgusta spet dosegel 2.000 SIT. Slovenski borzni indeks (4.618 točk) in indeks investicijskih skladov PIX (3.941 točk) sta se le simbolično znižala.

Tujini grozi ECB, miri pa jo Fed
Svetovni trgi so leto 2006 začeli presenetljivo optimistično, delniški indeksi pa so prejšnji teden dosegli nekajletne rekorde, tako da se počasi vračajo tja, kjer so bili ob prehodu v novo tisočletje. Bikovskega trenda niso prekinile niti nekatere neprepričljive objave. V ZDA sta z rezultati zadnjega lanskega četrtletja pohiteli podjetji Alcoa in DuPont, ki nikakor nista prepričali vlagateljev. Tudi v Evropi je bilo nekaj podobnih primerov. Analitiki so celo prepričani, da na stari celini leto 2006 ne bo četrto zaporedno leto, ko bodo dobički krepko presegli pričakovanja, saj tega ne bosta dopuščala močan evro in Evropska centralna banka, ki grozi z novimi višanji obresti. Na začetku decembra je ta denarna ustanova prvič po letih dvignila obrestno mero, in sicer za 0,25 odstotne točke, na 2,25 odstotka. V četrtek je ECB obresti po pričakovanju pustil nespremenjene, precej bolj verjetno pa je, da bodo evroobresti porasle februarja ali marca.

Kje potem iskati vzroke za zgodnjejanuarsko rast? Med najpomembnejšimi so pričakovanja, da bodo ameriške Zvezne rezerve 31. januarja še zadnjič zvišale obresti. Poudarek je seveda na zadnjič. Kakršna koli drugačna pričakovanja bi kaj hitro prekinila bikovski trend na delniških trgih. Trg ima namreč že dovolj nenehnih višanj obresti. Vodja Feda Alan Greenspan, ki bo dal na naslednjem zasedanju slovo dolgoletnemu uspešnemu vodenju domače centralne banke, je od sredine leta 2004 kar 13-krat zapored obresti zvišal za četrt odstotne točke. Ker višje obresti podjetjem zvišajo stroške najemanja posojil in s tem znižajo dobiček, vlagatelji ne vidijo radi, če Fed zaostruje denarno politiko.