Predlog novele zakona je v obravnavo državnemu zboru predložila skupina osmih poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem (Levica). Kot je v uvodu seje spomnil poslanec, je pogajanja z Madžarsko začela vlada Mira Cerarja, nato pa je infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek v vladi Marjana Šarca odločila finančno konstrukcijo zapreti brez sodelovanja zalednih držav.
"3. marca lani je mandat za sestavo nove vlade dobil prijatelj madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana Janez Janša in manj kot mesec po prisegi so se že začeli indici o tem, da se bodo pogajanja z Madžarsko ponovno začela in da je resno ponovno v igri scenarij, po katerem bi tuje države vstopale v lastniško strukturo podjetja 2TDK," je poudaril Vatovec.
Pobudo o sodelovanju s sosednjo državo je označil za čisto norost in nesmisel. "Vložek 200 milijonov evrov, ki bi ga ta tuja država prinesla, bi seveda 2TDK moral odplačevati v času sklenjene pogodbe, tudi del dobička," je nadaljeval.
Kar je po njegovih besedah ključno pri celotni zgodbi, pa je verjetno najmanj 30.000 kvadratnih metrov kapacitet znotraj državnega prostorskega načrta za pristanišče z možnostjo celo znotraj koncesijskega območja Luke Koper.
Sekretar: Ne govorimo o Madžarski, Avstriji ...
Na izredni seji v DZ-ju je sodelovanje zalednih držav pri projektu branil državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Aleš Mihelič. Na drugi strani je poudaril, da zakon o drugem tiru podrobno določa pogoje za sodelovanje družbenikov. "To sodelovanje je predvideno zgolj kot možnost, za uporabo te možnosti pa morajo biti obvezno izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Namen ureditve torej ni široko odpiranje vrat tujim naložbam v drugi tir, temveč se natančno regulirajo pogoji finančnega sodelovanja," je bil jasen.
"Upam, da smo si tu enotni, da danes ne govorimo o Madžarski, ne govorimo o Avstriji, Nemčiji ali drugih državah, posameznih, govorimo o zakonu, ki zgolj omogoča vsem državam, ki bodo izrazile interes in kjer bomo ugotovili skupen strateški interes, da lahko pri projektu sodelujemo," je dejal Mihelič.
Če bi se ob strogih pogojih sodelovanja vendarle pojavil zainteresiran vlagatelj, bi bilo po Miheličevem mnenju najmanj negospodarno in neodgovorno takšno priložnost vsaj preveriti z vidika interesa Slovenije, njenih državljanov in javnih financ. Nasprotnikom sodelovanja je zagotovil, da se Slovenija ob morebitnem sodelovanju "vsekakor ne bo odpovedala infrastrukturi".
Vatovec: Vemo, da to ni zakon o Madžarski
"Seveda vemo vsi, da to ni zakon o Madžarski," je odvrnil prvopodpisani pod predlog novele, Vatovec iz Levice, a po njegovih besedah je dejstvo, da je madžarski premier Viktor Orban sam odstopil od projekta, ko je vlada Marjana Šarca jasno nakazala, da želi projekt izpeljati sama. "En mesec po tem, ko je prisegla trenutna vlada, pa se je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto ponovno pojavil v Ljubljani in začel pogovore o tem. Mislim, to je sprenevedanje," je dejal.
"Državni sekretar je povedal jasno, da se Slovenija pogovarja z vsemi zalednimi državami, ki imajo interes pretovora oziroma dobavljanje surovin, blaga tudi prek Luke Koper, in to so še Češka, Slovaška, Poljska, Avstrija, Nemčija," je ponovila Iva Dimic (NSi).
Bojana Muršič (SD) je poudarila, da logisti sami iščejo najugodnejše poti, tega ne počne država. "Vsem državam je treba dati možnost, da dostopajo do Luke Koper pod enakimi pogoji, ne pa, da bi imela katera koli država kakšne boljše pogoje," je dejala.
Koalicija: V vsakem primeru večinski lastnik ostaja Slovenija
Poslanske skupine pa so v nadaljevanju predstavile svoja stališča. "Strogi pogoji preprečujejo večinsko lastništvo tujega družbenika, tako da v vsakem primeru večinski lastnik ostaja Slovenija," je zagotovil Bojan Podkrajšek (SDS).
Predlogu novele zakona, ki bi onemogočil sodelovanje zalednih držav pri drugem tiru, so nasprotovali tudi v NSi-ju in SMC-ju. "To sodelovanje je predvideno zgolj kot možnost, za uporabo te možnosti pa morajo biti obvezno izpolnjeni določeni pogoji," je bil jasen Mihael Prevc (NSi). Mojca Žnidarič (SMC) je opozorila, da bi novela Slovenijo prikrajšala za potencialno dolgoročno strateško sodelovanje in ji preprečila ugodnejšo porazdelitev finančnih tveganj.
"V SNS-u želimo, da bi bila strateško tako pomembna infrastruktura v celoti v slovenskih državnih rokah brez kakršnih koli tujcev," je poudaril Dušan Šiško (SNS), a ob tem dodal, da je pomembno predvsem, da Slovenija jasno postavi pogoje sodelovanja z drugimi državami.
Hršak: Ni si modro zapirati vrat z našimi sosedi
"Če že imamo tujo državo kot partnerico, so Madžari zaradi geostrateške lege in logističnih povezav zagotovo dober partner," je dejal. "Ali bo tovor iz Azije pristal v Trstu, na Reki ali v Kopru, je odvisno od nas. Zato si ni modro zapirati vrat z našimi sosedi, tudi glede morebitnega finančnega sodelovanja v projektu ne, seveda ob vnaprej znanih pravilih igre," je dejal Ivan Hršak (DeSUS).
Bratušek: Zakaj vpletati Madžare ali kogar koli drugega, ko pa lahko drugi tir zgradimo sami, in to še ceneje?
Nasprotno pa so menili v drugih opozicijskih strankah. "Sredstva za gradnjo so zagotovljena," je poudaril Edvard Paulič (LMŠ). Opozoril je, da bo treba finančni vložek Madžarske ne samo vrniti, ampak ga bomo tudi bistveno preplačali. "V celotni koncesijski dobi bi ob tem madžarska soudeležba pri dobičku znašala 270 milijonov evrov," je pojasnil.
"Še kako pomembno je, da se znižajo neposredni in posredni stroški financiranja gradnje in obratovanja drugega tira, kar pa je najpomembnejše, pa je to, da se železniška povezava Divača–Koper ter upravljavsko podjetje 2TDK ohrani v 100-odstotni lasti Slovenije," je dejala Meira Hot (SD).
"Absurdno je, da je SDS leta 2017 goreče nasprotoval sprejetju zakona o gradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper. Rušil ga je celo na referendumu. Danes sam ta zakon z velikim veseljem izvaja," je poudaril Miha Kordiš (Levica). "Ne moremo se znebiti občutka, da pri celotni zgodbi ne gre toliko za posel med Madžarsko in Slovenijo kot za vezano trgovino in lobistične posle med trenutno slovensko in madžarsko vladajočo stranko oziroma z njimi povezanimi podjetji," je dodal.
Rajić: Prijateljev iz tujine, ki vsiljujejo diktaturo, ne potrebujemo
"Mislim, da prijateljev iz tujine ne potrebujemo, če nam vsiljujejo denimo svoj tip diktature, če pa privolimo v to, da ob tem za to še debelo plačujemo, potem si mogoče res zaslužimo diktaturo, zato v izogib pastem, ki nam jih nastavljajo, ne morem drugače, kot da podprem ta predlog zakona, ker si dovolim misliti za pol stoletja naprej," pa je dejal nepovezani poslanec Branislav Rajić.
Tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev novelo podpirajo. Kot je dejala Janja Sluga, je bilo samo vprašanje časa, kdaj in skozi katera vrata bo vlada Janeza Janše znova spustila Madžarsko v projekt drugi tir. "Zakaj riniti v nekaj, kar projekt podraži? Zakaj vpletati Madžare ali kogar koli drugega, ko pa lahko drugi tir zgradimo sami, in ne le to, sami ga lahko zgradimo ceneje. Kot že večkrat omenjeno, je denar za gradnjo zagotovljen," je sklenila nekdanja infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek (SAB).
"Še enkrat vam povem, da prijatelj Orban tega ne bi naredil nikoli, nikoli ne bi Slovencev spustil v kateri koli infrastrukturni projekt," je poudarila Bratušek.
"Tole jokanje, ki ga poslušamo tukaj, od nekdanje predsednice vlade oziroma ministrice za infrastrukturo, je res otročje," se je odzval Boris Doblekar (SDS) in dodal, da je Šarčeva vlada vrgla puško v koruzo in pustila, da vlada Janeza Janše izpelje zadeve tako, kot je treba.
"Tisti, ki pa ste danes najpametnejši, imate rešitve na čisto vsa vprašanja. Ne vem, kaj ste vsa ta leta počeli, ko ste vodili ministrstvo za infrastrukturo. Aja, točno, podpisovali ste anekse," se je kritikam pridružil Aleksander Reberšek (NSi).
43 za in 44 proti
Po več kot šesturni razpravi so poslanci s 44 glasovi proti in 43 za sklenili, da novela zakona ni primerna za nadaljnjo obravnavo v državnem zboru. Predlog novele zakona je tako neuspešno končal svojo parlamentarno pot.
Slovenija bi v zameno za kapitalski vložek Madžarski pomagala pri pridobivanju zemljišča v Luki Koper
Pobuda za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri gradnji in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper je označena z oznako interno.
Izhodišča, ki jih je pred meseci neuradno pridobila Slovenska tiskovna agencija, so predvidevala, da bi Madžarska kot družbenica v projekt vstopila z 200-milijonskim kapitalskim vložkom v projektno podjetje 2TDK.
Dobiček bi se začel izplačevati, ko bi začel drugi tir obratovati, torej predvidoma leta 2027. Donos na vložek ne bi bil zagotovljen, letni izplačani dobiček pa ne bi smel presegati treh odstotkov osnovnega kapitala družbe. Slovenija bi v zameno za kapitalski vložek Madžarski pomagala tudi pri pridobivanju zemljišča v Luki Koper ali ob njej.
Medtem ko v koaliciji poudarjajo pomen sodelovanja z zalednimi državami koprskega pristanišča, med katerimi je tudi Madžarska, pa v opozicijskih Levici, LMŠ-ju, SAB-u in SD-ju poudarjajo, da je odpiranje finančne konstrukcije, ki je že zaprta, nesmiselno, in opozarjajo, da vlada s tem povzroča ne samo finančno škodo, ampak tudi dolgoročno geostrateško škodo Sloveniji.
Prizadevanja opozicije podpira tudi Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper
Prizadevanja dela opozicije podpira tudi Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper. "V zadnjih mesecih pogosto slišimo zelo pavšalne in nestrokovne izjave politikov glede konkurenčnosti koprskega pristanišča, ki v realnosti in poslu nimajo nobene podlage," so zapisali v torkovem sporočilu za javnost.
V sindikatu poudarjajo, da sta glavni konkurenčni prednosti koprskega pristanišča ravno njegova nevtralnost in dostopnost do vseh strank srednje in vzhodne Evrope.
"Nepremišljeno igranje politike z več kot 60-letno dediščino podjetja, ki je zraslo ob naporu in odrekanju številnih generacij delavcev, je nevarno za tisoče ljudi, ki smo od njega življenjsko odvisni, hkrati pa žalosten prikaz tega, da se za petminutno slavo pred žarometi in ponosno trepljanje po ramenih na kocko postavljata ne samo ugled in konkurenčnost Luke Koper, temveč pomorskost in suverenost Slovenije, na katero smo še posebej v naši regiji najbolj ponosni," so dodali v sindikatu.
Dobra država: Zgraditi bi morali dva tira
Oglasili so se tudi v stranki Dobra država, kjer pa so poudarili, da bi morala država zgraditi dva tira in ne zavajati z imenom drugi tir. Projekt pa bi morala vlada po njihovi oceni uvrstiti v načrt za okrevanje in odpornost ter ukiniti nepotrebno podjetje 2TDK.
Vrtovec: Luka Koper je strateškega pomena
Pomen drugega tira, ki je pomemben za Luko Koper, je danes v Bruslju poudaril tudi infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Kot je dejal, Luka Koper ni strateškega pomena le za Slovenijo, ampak tudi za zaledne države. "V luči tega morajo biti zaledne države naši partnerji," je poudaril.
Je pa minister pojasnil, da se s partnerskimi državami ne pogovarjajo zgolj o sodelovanju pri trenutno največjem infrastrukturnem projektu pri nas, temveč se, kot je povedal, v tej fazi pogovarjajo tudi o kakršnem koli dodatnem sodelovanju v Luki Koper. "Obiskal sem že Madžarsko in Slovaško, naslednji teden bomo to temo odprli tudi v Pragi," je napovedal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje