Presojo ustavnosti in zadržanje izvajanja zakona so julija lani zahtevale poslanske skupine SDS, SLS in SNS. Z zakonom se namreč vzpostavlja pravna podlaga za sodelovanje naše države v začasnem mehanizmu za zagotavljanje finančne pomoči, če poleg Grčije še katera od držav z evrom na trgu ne bi mogla pridobiti zadostnih finančnih sredstev. Iz mehanizma pomoč že črpa Irska. V omenjenih poslanskih skupinah pa so menili, da gre za poroštvo za neopredeljeno obveznost in da bo o tem odločala le vlada, ne pa tudi parlament.

Predvsem pa so bili prepričani, da je znesek predvidenega poroštva v Sloveniji v višini 2,073 milijarde evrov nesorazmeren, saj predstavlja skoraj četrt državnega proračuna in tako presega finančne zmogljivosti države in ogroža njeno finančno stabilnost.

Za vsako unovčevanje ni potreben nov zakon
Ustavno sodišče je v zvezi s tem ugotovilo, da 149. člen ustave res predvideva, da so posojila v breme države in poroštva dovoljena le na podlagi zakona, ki pa je tudi dejansko bil sprejet. Kot menijo, ni treba, da bi se za vsako unovčenje sprejemalo poseben zakon.

Kot neutemeljen so ustavni sodniki opredelili tudi očitek, da morajo biti vsi prihodki in izdatki države zajeti v proračunu. Ugotovili so, da je vlada v proračunu zajela vsa sredstva, ki jih je Slovenija morala prispevati za zagon posebne družbe v Luksemburgu, ki izvaja začasni mehanizem za zaščito evra. Za naprej pa bo sredstva predvidela glede na pričakovan razplet dogodkov, še pojasnjujejo.