Število zaposlenih, ki bodo v času odsotnosti prejeli 80-odstotne plače, se glede na potrebe iz tedna v teden spreminja. Kot je dejal predsednik uprave Taluma Marko Drobnič, ukrep sicer ni toliko povezan samo z energetsko krizo in visokimi cenami energije, pač pa so zaznali tudi nižje povpraševanje na področju proizvodnje drogov, zato so se odločili, da bodo februarja temu primerno prilagodili obseg poslovanja. "V tem času bomo opravili tudi nekatere remonte, ki bi jih sicer nekoliko pozneje v času poletja," je dejal Drobnič in dodal, da gre zgolj za začasni ukrep v skladu s kriznim zakonom, ki ga je v ta namen sprejela država.

V Talumu so v zadnjih mesecih številne zaposlene že prerazporedili v druge proizvodne enote, potem ko so lani precej znižali proizvodnjo primarnega aluminija. Po Drobničevih besedah za zdaj še ni videti kakšnega preobrata ali rešitve na ravni EU-ja, ki bi jim pomagala znova vzpostaviti proizvodnjo aluminija v večjem obsegu.

Sorodna novica Talum kljub večkratnemu zmanjševanju proizvodnje aluminija še naprej raste

Cenovna raven elektrine energije je namreč po njegovem mnenju še vedno previsoka, zato se proizvodnja v Evropi zmanjšuje. Trenutno evropski proizvajalci proizvodnjo primernega aluminija ohranjajo še na dobra dva milijona od skupaj 4,5 milijona ton, kolikor je ta znašala pred začetkom energetske krize, večinoma na Norveškem, kjer je cenovna politika pri preskrbi z električno energijo drugačna.

"Vse druge države so proizvodnjo zmanjševale in tudi pri nas je tako. Za zdaj še držimo proizvodnjo na enajstih elektroliznih pečeh od 160. Glede na tehnično-tehnološke možnosti in parametre padanja učinkovitosti v procesu pa bo treba tudi pri nas razmisliti, kako dolgo bomo s to proizvodnjo vztrajali," je dejal predsednik uprave družbe, ki je prek Elesa še naprej v večinski državni lasti.

Opozorila o pomenu lastne oskrbe s surovinami in materiali

Drobnič je še dodal, da dosedanji pozivi proizvajalcev ne le aluminija, pač pa materialov nasploh, da je treba ukrepati, sicer bodo kmalu ogrožene oskrbovalne verige, za zdaj še vedno niso zalegli. Zato je pred evropskim gospodarstvom po njegovem mnenju velik izziv, saj Evropa potrebuje proizvodnjo materialov, krepi industrijski razvoj, hkrati pa ne omogoča konkurenčnih pogojev za proizvodnjo.

"Večkrat opozarjam, da nam nič ne bo pomagalo, da imamo visoko dodano vrednost na koncu vrednostnih verig, če ne bomo imeli tudi lastne oskrbe s surovinami in materiali, saj nas bodo tekmeci z drugih celin začeli stiskati in pritiskati s cenovnimi politikami. Ko bomo od njih postali odvisni, se nam tudi na sredi ali koncu verig ne piše nič kaj dobrega," je še dodal prvi mož podjetja z okoli 1500 zaposlenimi.