Julija smo v Sloveniji imeli na mesečni ravni 0,9-odstotno deflacijo, predvsem po zaslugi sezonskih poletnih razprodaj. Foto: BoBo
Julija smo v Sloveniji imeli na mesečni ravni 0,9-odstotno deflacijo, predvsem po zaslugi sezonskih poletnih razprodaj. Foto: BoBo
Na letni ravni je bila inflacija 1,9-odstotna, k skupnemu dvigu cen pa so največ prispevale višje cene pogonskih goriv. Foto: Pixabay
Najnižjo inflacijo v EU-ju imajo na Irskem. Foto: EPA
Slovenski turisti najraje obiščejo hrvaško obalo, saj je bil to lani cilj kar 64 odstotkov vseh potovanj v tujino. Foto: EPA
Lani si je počitnice privoščilo 72 odstotkov gospodinjstev, kar je največ, odkar Surs spremlja ta podatek (od leta 2005). Foto: Radio Koper

Storitve so se v enem letu podražile za 2,4 odstotka, blago pa za 1,6. Cene blaga dnevne porabe so se zvišale za 3,2 odstotka, cene trajnega blaga in poltrajnega blaga pa so se znižale za 2,7 oz. 1 odstotek, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs).

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, za 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene pogonskih goriv. Dizelsko gorivo se je podražilo za 13,1, bencin pa za 10,1 odstotka. 0,4 odstotne točke so prispevale še višje cene hrane (za 2,6 odstotka), med temi pa v največji meri višje cene sveže zelenjave razen krompirja in drugih gomoljev (za 10,3 odstotka), mesa (za 5,7 odstotka) ter mleka, sira in jajc (za 2,2 odstotka). Dodatne 0,4 odstotne točke so prispevale tudi višje cene električne energije, plina in drugih goriv (za 5,3 odstotkov).

Letno inflacijo so za 0,3 odstotne točke blažile nižje cene avtomobilov (za 4,5 odstotka).

Poletne razprodaje in deflacija
Na skupno znižanje cen so v največji meri vplivale poletne razprodaje oblačil in obutve. 0,7 odstotne točke so prispevale nižje cene oblačil (za 14,6 odstotka), 0,3 odstotne točke pa nižje cene čevljev in druge obutve (za 12,4 odstotka). 0,2 odstotne točke so prispevale nižje cene hrane (za 1,0 odstotka), med temi v največji meri nižje cene sadja (za 4,3 odstotka) in zelenjave (za 4,6 odstotka). Po 0,1 odstotne točke so prispevali nižje cene gospodinjskega pohištva (za 3,6 odstotka) in pogonskih goriv (dizelsko gorivo se je pocenilo za 1,4, bencin pa za 0,9 odstotka).

Mesečno deflacijo so na drugi strani za 0,4 odstotne točke ublažile višje cene počitniških paketov (za 10,4 odstotka), za 0,1 odstotne točke pa preostale julijske podražitve.

Indeks cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juliju 2018 2,1-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta je bila 1,2-odstotna). Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,7-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,1-odstotna). Mesečna rast cen pa je bila negativna za 0,8 odstotka.

Storitve so se v juliju 2018 na letni ravni podražile za 2,6 odstotka, blago pa za 1,8 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 3,5 odstotka, medtem ko sta se trajno in poltrajno blago pocenili, prvo za tri, drugo za 0,2 odstotka.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juniju 2018 v državah članicah EMU-ja dvoodstotna (v maju 2018 je bila 1,9-odstotna). Tudi v državah članicah EU-ja je bila dvoodstotna (enako kot v maju 2018). Najnižja je bila na Irskem (0,7 odstotna), najvišja pa v Romuniji (4,7 odstotna); v Sloveniji pa je bila 2,3 odstotna.

Koliko gospodinjstev si je privoščilo počitnice?
Enotedenske letne počitnice za vse člane gospodinjstva si je v letu 2017 lahko privoščilo 72 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji. To je za tri odstotne točke več, kot je bilo takih gospodinjstev v letu 2016, in največ, odkar se spremlja ta podatek (tj. od leta 2005), so zapisali pri Sursu.

Glede na tip gospodinjstva je bil odstotek takih, ki so si lahko privoščila počitnice, največji med gospodinjstvi z dvema odraslima in z vsaj enim vzdrževanim otrokom (87 odstotka), najmanjši pa med enočlanskimi gospodinjstvi (60 odstotka). Podatek izračunavamo tudi glede na dohodek gospodinjstva. Od gospodinjstev z najvišjimi dohodki si je počitnice privoščilo 94, od tistih z najnižjimi dohodki pa le 46 odstotkov.

Če pogledamo gospodinjstva na ravni statističnih regij, pa ugotovimo, da je bilo takih, ki so si lahko privoščila počitnice, največ v osrednjeslovenski (82 odstotkov), najmanj pa v koroški statistični regiji (64 odstotka).

Lani potovalo dve tretjini ljudi
V letu 2017 se je bilo na vsaj enem zasebnem potovanju okoli 1,152.000 ali dve tretjini prebivalcev Slovenije, starih 15 ali več let. Vsi skupaj so se odpravili na okoli 4.288.000 zasebnih potovanj, kar je za 6 odstotkov več, kot v letu 2016. Glavni razlog za 77 odstotkov teh potovanj je bil odhod na počitnice, med razlogi za počitnice pa so bili najpogostejši sprostitev, počitek in zabava.

Največ zasebnih potovanj v letu 2017 po domovini in po tujini skupaj smo opravili v mesecu juliju (21 odstotkov vseh potovanj). Za 88 odstotkov zasebnih potovanj je bilo naše glavno prevozno sredstvo osebno motorno vozilo. Na drugem mestu pa sta bila avtobus in letalo.

Najraje na hrvaško obalo
Največkrat obiskana država je bila Hrvaška, bila je ciljna država za 64 odstotka vseh zasebnih potovanj prebivalcev Slovenije v tujino. Sledile so ji Italija (7 odstotkov), Bosna in Hercegovina (5 odstotkov) ter Avstrija (5 odstotkov). V letu 2016 smo anketirance spraševali tudi po tipu destinacije in takrat je bil cilj več kot dveh tretjin zasebnih potovanj v tujino morska obala.