Kot trdijo v zavodu Kolektiv 99, so si banke v zadnjih letih na račun prikrajšanih potrošnikov brez pravne podlage ali na podlagi ničnih pogodbenih klavzul prilastile koristi negativnih vrednosti euriborja. Skupni tožbeni zahtevek, ki pomeni ocenjeno vrednost prikrajšanja slovenskih potrošnikov, z zamudnimi obrestmi znaša 159 milijonov evrov, so zapisali v sporočilu za javnost. V zavodu ocenjujejo, da je bilo prikrajšanih okoli 158 tisoč ljudi – od tega 63 tisoč pri odplačevanju stanovanjskih posojil, preostali pa pri potrošniških kreditih. "To je seveda ocenjeno število na podlagi različnih podatkov, kar se utemeljuje tudi v posameznih tožbah," so poudarili.

Ob tem v zavodu pozivajo vse potrošnice in potrošnike, ki so odplačevali ali odplačujejo kredit po variabilni oz. spremenljivi obrestni meri, ki je vezana na euribor, da se evidentirajo na njihovi spletni strani, na kateri lahko tudi izračunajo, za koliko so bili zaradi previsokega obračunavanja obrestnih mer prikrajšani. "Ker je euribor negativen od leta 2015, je evidentiranje relevantno za potrošnike, ki so plačali vsaj en obrok v letu 2015 ali pozneje," pojasnjujejo v Kolektivu 99.

Sorodna novica Zveza potrošnikov bo vložila tožbo proti bankam zaradi neupoštevanja negativne vrednosti euriborja

Zavod je dvanajst največjih slovenskih bank, hranilnic oz. bančnih podružnic aprila pozval, naj nemudoma ukinejo prakse, pri katerih pri obračunavanju spremenljive kreditne obrestne mere, ki je vezana na euribor, ravnajo, kot da je ta enak (0,0-odstoten), čeprav je ta v resnici že od leta 2015 negativen. Prav tako je Kolektiv 99 banke pozval, naj kreditojemalcem povrnejo prikrajšanje, ki so ga ti utrpeli zaradi nezakonitih ravnanj bank, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

"Ker je iz odziva potrošnikov na aktivnosti Zavoda Kolektiv 99 jasno zaznati, da obstaja široka podpora aktivnostim zavoda, ker so se banke na poziv odzvale negativno in ker bi imele z odlaganjem vložitve dajatvenih tožb koristi le banke, ne pa potrošniki, je Zavod KOLEKTIV 99 pri pristojnih okrožnih sodiščih po Sloveniji vložil enajst kolektivnih odškodninskih tožb," so sporočili iz zavoda.

Kolektivne odškodninske tožbe so bile vložene zoper banke Addiko, Intesa Sanpaolo, Banko Koper, bančno podružnico BKS Bank AG, Deželno banko Slovenije, Delavsko hranilnico, Gorenjsko banko, NLB, NKBM, N banko (prej Sberbank), SKB in Unicredit banko Slovenije. Tožbe so objavljene na spletni strani zavoda, večina pa je zavedenih tudi v registru kolektivnih tožb, ki ga vodi vrhovno sodišče.

"Pomemben signal, da se slovenski potrošniki znamo organizirati"

Sorodna novica Banke o negativnem euriborju: Cene posojila ne določa le obrestna mera

Če bo zavod s tožbami uspešen, bodo prikrajšani kreditojemalci upravičeni do odškodnine oziroma povrnitve prikrajšanja, ki so ga utrpeli zaradi preveč plačanih obresti, sam postopek povračil pa bi določilo sodišče, sporoča Kolektiv 99. Kot je pojasnil svetovalec za odnose z javnostmi zavoda Rok Hodej, je po vložitvi tožb prvi korak na sodiščih narok za certifikacijo. "Pričakujemo, da bo to jeseni," je dodal.

"Vložene kolektivne tožbe, ki smo jih pripravljali več mesecev, so, skupaj z velikim odzivom potrošnikov, pomemben signal, da se slovenski potrošniki znamo organizirati in se postaviti za svoje pravice. Verjamemo, da bodo postopki kolektivnih tožb pozitivno vplivali na varstvo pravic potrošnikov v Sloveniji in pomenili dodaten preventivni pritisk, da se kršitve teh pravic ne izplačajo," je sporočil direktor Zavoda 99 Sašo Stojanovič Lenčič.

Tožbe bank napovedali tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije

Potem ko je vrednost euriborja leta 2015 padla pod ničlo, kjer vztraja še danes, so komitenti, ki so najeli posojila s spremenljivo obrestno mero, pričakovali, da se bo to odrazilo tudi v višini njihovih mesečnih obrokov, a so se ušteli. Večina bank in hranilnic je namreč s posebnim določilom, tako imenovano ničelno klavzulo, poskrbela, da se namesto dejanske negativne vrednosti euriborja upošteva vrednost nič.

"Če euribor zraste nad nič odstotkov, pa posledično skupna obrestna mera raste, skupni stroški posojila so višji in ne nazadnje višja je tudi mesečna anuiteta za potrošnika," je ob napovedi tožb pojasnil Marko Tretnjak iz Zveze potrošnikov Slovenije. Kolektivno tožbo zoper banko Sparkasse je tako maja napovedala tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Kot pojasnjujejo v Kolektivu 99, je to soroden, a ločen proces.

Združenje bank: Vir financiranja banke ni enak euriborju

"Vir financiranja banke ni enak euriborju ne glede na to, ali je negativen ali pozitiven, ampak je odvisen od strukture in cene virov celotne bančne bilance," je maja glede obračunavanja spremenljive obrestne mere poudarila direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo in dodala, da so zato cene produktov in obrestne marže različne.

Obrestna marža je odraz ocene posojilnega tveganja bank. Evropski bančni organ (Eba) določa parametre, ki jih morajo banke vključevati v upravljanje s tveganji in s tem v svojo maržo. "Če bi kakršna koli praksa posegla v to neto obrestno maržo, banke ne bi ustrezno upravljale tveganj," je pojasnila in ocenila, da s tem, ko ne prenašajo negativnega euriborja v pogoje kreditiranja, ne služijo na račun potrošnikov. Opozorila je, da obrestna marža že leta pada in da imajo banke od tega vedno manj prihodkov in manevrskega prostora za upravljanje posojilnih tveganj.

Kolektivno uveljavljanje pravic v korist posameznikov

Zavod Kolektiv 99 je nevladna nepridobitna organizacija, ki svoje aktivnosti usmerja v kolektivno varstvo in uveljavljanje pravic posameznic in posameznikov. Kot pojasnjujejo na zavodu, je njihovo delovanje usmerjeno v ozaveščanje javnosti o njihovih pravicah ter zmanjševanju in preprečevanju situacij, ko bi prihajalo do masovnih kršenj pravic posameznikov. Pomemben del delovanja zavoda pa je tudi kolektivno uveljavljanje pravic v imenu in v korist posameznic in posameznikov.