Foto: BoBo
Foto: BoBo

Predsednik uprave Panvite Peter Polanič pravi, da so marca, tako kot večina prehranske industrije, zaradi epidemije zaznali večje povpraševanje po svojih izdelkih, zato so morali povečati tudi obseg proizvodnje.

Ker se je aprila povpraševanje v trgovinah normaliziralo, zaradi ukrepov pa trenutno ni prodaje gostincem in hotelirjem, obseg prodaje pa se je znižal tudi javnim zavodom, zlasti vrtcem in šolam, ter podjetjem, je bila proizvodnja ta mesec nižja.

"Javnim ustanovam sicer prodamo okoli tri odstotke celotne prodaje, kar v številkah ni tako malo, in izpad s tega naslova poskušamo nadomeščati pri drugih kupcih," je pojasnil Polanič, ki zaradi trenutnih razmer pričakuje tudi slabšo turistično sezono in manj javnih prireditev, kar se že in se bo še nekaj časa odražalo tudi v njihovih številkah.

Panvita je v času izbruha epidemije delu zaposlenih v strokovno-administrativnem delu omogočila delo od doma, manjši del tistih, ki so vezani na kupce z gostinsko-hotelirskega dela in javnih zavodov, pa začasno poslali na čakanje. Načrtujejo, da bodo že naslednji teden začeli delati po normalnem delovnem času, saj se začenja sezona piknikov.

Manjša prodaja svežega mesa

Tudi v Perutnini Ptuj se je po začetnem izrednem povečanju povpraševanja zaradi ustvarjanja zalog slednje kmalu zmanjšalo. Kot je povedal direktor trženja David Visenjak, je na to poleg zaprtja gostinskih objektov in šol vplival tudi krajši delovni čas trgovin, nižje frekvence obiskov v trgovinah in zaloga hrane, ki so si jo potrošniki z nakupi ustvarili na začetku izrednih razmer.

"Opazili smo, da se je zmanjšala prodaja svežega perutninskega mesa, predvsem zaradi zaprtja segmenta gostinstva in hotelirstva, hkrati pa se je povečala prodaja izdelkov in pripravljene hrane. Trenutno se razmere v prodaji na slovenskem trgu stabilizirajo," je poudaril Visenjak.

Prodaja gostinstvu in javnim zavodom v ptujski skupini običajno predstavlja nekaj manj kot 20 odstotkov njihove prodaje v Sloveniji, zato je njihovo zaprtje bistveno vplivalo na zmanjšanje povpraševanja aprila. Strokovni sodelavci, ki delajo na tem področju, so zato po besedah Visenjaka trenutno na čakanju.

Težave pri izvozu mesa

Da se je povpraševanje v zadnjih tednih umirilo, potrjuje tudi direktor prodaje za Slovenijo v Pivki Delamarisu Gregor Moljk. Kot je dejal, imajo težave predvsem pri izvozu mesa, zlasti na trge Italije, Avstrije in Hrvaške, medtem ko je povpraševanje s področja gostinstva in hotelirstva ter javnih naročil zmanjšano že vse od razglasitve epidemije sredi marca. Tudi povpraševanje po izdelkih Delamarisa se je marca povečalo, zdaj pa ostaja na ravni lanske prodaje.

Omenjena družba neposredno ni velik dobavitelj javnim zavodom, se jim je pa prodaja v tem segmentu zaradi zaprtih vrtcev, šol in gostiln skrčila za več kot polovico. Dodaten padec se je zgodil tudi pri grosistih, ki te kupce ravno tako oskrbujejo z njihovimi izdelki.

"Manjši padec beležimo tudi pri domovih starostnikov in bolnišnicah. Ker smo vertikalno integrirano proizvodno podjetje, se na take hitre in izredne padce prodaje ne moremo odzvati takoj," dodaja Moljk.

Zaradi zelo zmanjšane oziroma omejene proizvodnje po besedah predsednika uprave skupine Pivka Delamaris Janeza Rebca nekaj zaposlenih koristi dopuste. Na čakanju sta bili doslej začasno dve potnici, ki pokrivata področje slovenskih trgovin, s hrano pa oskrbujejo trgovske sisteme in končne potrošnike, a se razmere iz dneva v dan spreminjajo.

Zmanjšano povpraševanje po kruhu

S posledicami izbruha epidemije se na trgu spopadajo tudi večji slovenski peki, ki v tem času prodajo bistveno manj kruha. V Žitu so povedali, da v času izrednih razmer dobavijo kar polovico manj svežega kruha in peciva kot v enakem obdobju lani, skupina Don Don pa za približno 35 odstotkov manj kot običajno.

V osmih Žitovih pekarnah po Sloveniji letno običajno spečejo 24.000 ton kruha in 7000 ton pekovskih izdelkov, kar dnevno pomeni nekaj več kot 100 ton svežih pekarskih proizvodov. Tudi prodaja javnim zavodom in kupcem s področja gostinstva in turizma predstavlja pomemben, skoraj 20-odstotni delež njihove skupne prodaje.

Ob zaprtju šol, vrtcev in hotelov ter restavracij in menz so bila vsa omenjena naročila v celoti odpovedana, hkrati pa se je za dodatnih 30 odstotkov zmanjšala prodaja svežih pekovskih izdelkov med splošnimi potrošniki.

Kot pojasnjujejo v družbi, dnevnih nakupov svežega kruha v trgovinah skoraj ni več, saj jih ljudje obiskujejo le še enkrat tedensko ali na deset dni. Iz prej omenjenih razlogov in zaradi spremenjenih navad potrošnikov v času epidemije tako dobavijo kar 50 odstotkov manj svežega kruha in peciva kot v istem obdobju lani.

V Žitu so se tem razmeram delno prilagodili tudi tako, da so na trg poslali nekatere svoje najbolj priljubljene in prepoznavne kruhe v pakirani obliki, ki so oviti v zaščitno folijo, s čimer kupcem omogočajo nekoliko daljše shranjevanje. Svoje pekovske izdelke bodo maja ponudili tudi v zamrznjeni obliki. Svojim strankam že nekaj časa omogočajo tudi dostavo na dom prek lastne spletne trgovine.

Zaradi upada prometa skušajo proizvodnjo čim bolj racionalizirati, kar se je pokazalo tudi v zmanjšanju potreb po delavcih. To rešujejo s kombinacijo ukrepov, s katerimi se trudijo za ohranitev kar največ delovnih mest.

Najprej so zaposlenim omogočili koriščenje viška ur in neizkoriščenega lanskega dopusta, pomagali so si s prerazporeditvijo delovnega časa, nekatere delavce pa so napotili na čakanje na domu. Ker ni šlo v celoti drugače, so morali nekoliko zmanjšati število predvsem najetih delavcev.

Padec s 45 na 30 ton dnevno

V skupini Don Don, ki ima v Sloveniji proizvodni enoti v Kranju in Grosuplju in blagovni znamki Tvojih 5 minut in Pekarna Grosuplje, so se zaradi uvedbe dodatnih preventivnih ukrepov v proizvodnji in manjšega povpraševanja naročila kruha zmanjšala za 35 odstotkov, kar pomeni padec proizvodnje kruha z običajnih 45 ton na 30 ton dnevno.

Kot so pojasnili, so njihovi kupci večinoma trgovine z živili, medtem ko izobraževalnim ustanovam in bolnišnicam neposredno ne dobavljamo. Kljub temu je, ob dejstvu, da so šole in vrtci zaprti, hkrati pa veliko ljudi, ki ima to možnost, dela od doma, največja razlika v prodaji vidna pri programu sendvičev ter sladkega in slanega pekovskega peciva.

Zaradi padca naročil in posebnih varnostnih ukrepov v izrednih razmerah je del njihovih zaposlenih trenutno na čakanju, nekaj pa so jih morali tudi odpustiti, saj so njihove analize pokazale, da se bo padec prodaje vlekel vsaj še šest mesecev.
Na spremenjene razmere na trgu so se odzvali z razvojem novih izdelkov in poti do potrošnika. Tako so tudi pri njih nedavno na trgovske police postavili delno pečene kruhe za domačo dopeko z daljšim rokom uporabe.