Ta mesec je že opaziti precej nervoze, ki jo je sprožil dramatičen padec surovin, kar naj bi napovedovalo tudi padec delniških trgov. Za zdaj večjega popravka še ni bilo, čeprav Wall Street že tri tedne zapored izgublja, dolar pa se krepi, kar ni dober znak za lastnike delnic.

Že dolgo ni bilo toliko nasprotujočih si napovedi. Bikovsko naravnani vlagatelji verjamejo, da bodo podjetja še naprej objavljala spodbudne dobičke, njihovo mnenje pa podpira 700 ameriških hedge skladov, ki upravljajo 1.250 milijard dolarjev premoženja in ki večinoma verjamejo v nadaljnjo rast. V njihovem portfelju se najpogosteje najdejo delnice Appla, Microsofta, Googla in bančnih velikanov JP MorganChase in Citigroup.

Dudley najbolje plačani evropski direktor
Boljše gospodarske razmere odražajo tudi zaslužki vodilnih menedžerjev. Med 30 podjetji, ki so vključena v frankfurtski DAX30, so predsedniki uprav lani v povprečju zaslužili 4,58 milijona evrov, kar je 26 odstotkov več kot leta 2009. Zaslužki se že bližajo rekordnemu letu 2007! V Nemčiji je lani največ, 11,9 milijona evrov, zaslužil prvi mož Deutsche Bank Anshu Jain, sledi pa mu Jochen Zeitzt, ki je za vodenje proizvajalca športne opreme Puma pospravil 9,8 milijona.

Oba sta še daleč od Roberta Dudleyja, ki je lani zamenjal Tonyja Haywarda na čelu naftnega velikana BP. Čeprav je imel BP v drugem lanskem četrtletju za več kot 17 milijard dolarjev izgube, je Dudley lani zasluži 18,96 milijona evrov in je najbolje plačani evropski menedžer. Na drugem mestu je z 12 milijoni prvi mož britanskega Vodafona Vittorio Colao.

Evro zaradi grških težav navzdol
Dvajseti trgovalni teden letošnjega leta je prinesel 0,7-odstotni padec indeksa Dow Jones, kar je posledica nekaterih slabših makroekonomskih objav, ki vlivajo strah, da ZDA grozi nova recesija. Vedno več je črnogledih podjetij. V petek je tako občutno izgubljal trgovski sektor, potem ko je Gap krepko znižal napovedi za letošnji dobiček, saj visoke cene surovin, zlasti bombaža, načenjajo njegovo poslovanje. Gapove delnice so padle za 17,5 odstotka.

Za dodatno nervozo na delniških parketih še naprej skrbi Grčija. Razplet njene krize je negotov, enotnega mnenja, kako rešiti krizo, pa še vedno ni. Bonitetna hiša Fitch je oceno na dolgoročni dolg Grčije znižala z BB+ na B+, Norveška pa je zamrznila 26 milijonov evrov vredno izplačilo Grčiji, ker ta država po njenem mnenju ni izpolnila pogojev za pridobitev sredstev. Evro je posledično oslabel in zdrsnil do 1,4131 dolarja.

Pozitiven teden na Ljubljanski borzi
Na Ljubljanski borzi so se prejšnji teden najbolj podražile najprometnejše Krkine delnice, ki so teden končale pri 60,20 evra, kar pomeni 1,43-odstotno rast. Delnice Mercatorja so se v vsem tednu podražile za 1,33 odstotka, na 167,20 evra. Nadzorniki Pivovarne Laško so podprli predlog uprave, da laška pivovarna pristopi h konzorciju za skupno prodajo več kot 50 odstotkov delnic Mercatorja.

Sporazum o skupni prodaji bi lahko podpisali do konca prihodnjega tedna, prodaja pa bi lahko bila končana do konca leta. Na negativni strani tečajnice so delnice Gorenja (tedenska izguba znaša 2,78 odstotka) in Nove KBM (-2,41 odstotka). Kar nekaj poslov z Novo KBM je bilo sklenjenih tudi pod osmimi evri. Vsaj za zdaj se visoka pričakovanja ob začetku NKBM-jeve vzporedne kotacije v Varšavi niti najmanj niso izpolnile.