Primorja ni prijavila v stečajno maso, čeprav je bil Dušan Črnigoj pravnomočno obsojen, da je podjetju nezakonito pridobil 1,8 milijona evrov. Za to je odgovoren zavod za zaposlovanje.

Dušan Črnigoj, ki bo opravil 480 ur družbenokoristnega dela v zameno za 1,8 milijona evrov protipravne premoženjske koristi Primorju, je spretno izkoristil zakon, ki je bil pred osmimi leti napisan za pomoč podjetjem na robu propada. Primorje je tako v letu in pol od zavoda za zaposlovanje prejelo pomoč in nadomestilo za plače delavcem. Vendar je Primorje kljub pomoči zavoda končalo v stečaju.

"Država terjatve do Primorja v stečaju v vrednosti 1,8 milijona evrov ni prijavila. Očitno država čuti, da v konkretnem primeru ni bila oškodovana," je za TV Slovenija povedala Črnigojeva odvetnica Irena Dobravc Tatalovič.

Kdo bi moral prijaviti terjatve? Predvsem zavod za zaposlovanje, ki je denar tudi izplačal Primorju. Na državnem odvetništvu pa pojasnjujejo, da zavoda za zaposlovanje v tem primeru niso zastopali, kar pomeni, da se nanje sploh niso obrnili.

Na zavodu za zaposlovanje pravijo, da so po nakazilu 1,8 milijona izvajali ves potreben nadzor nad denarjem. Dodajo pa, da Primorje za delavce res ni izvedlo usposabljanja. Po njihovem mnenju denar, ki ga je zavod za zaposlovanje namenil Primorju, ni ta, ki bi moral biti prijavljen v stečajno maso.

Ajdovsko Primorje propadlega barona Dušana Črnigoja ni edini primer, ko se je dobronamerna državna pomoč izkoriščala. Očitno pa tudi ne osamljen, ko državni organ po propadu podjetja in pravnomočni sodbi izplačanega denarja sploh ne terja nazaj.