Letna stopnja inflacije je bila tako nekoliko višja kot aprila, ko je znašala 8,3 odstotka.

Skok je presenetil analitike, ki so pričakovali, da bodo inflacijski pritiski nekoliko popustili.

Bencin se je na mesečni ravni podražil za 4,1 odstotka in za 50 odstotkov od maja lani. Povprečna cena za galono (3,8 litra) je zdaj pet dolarjev. Družina z letnim dohodkom 50.000 dolarjev bi morala za bencin tako pri teh cenah odšteti povprečno 10.000 dolarjev na leto ali petino dohodka. Februarja je morala še 7,5 odstotka letnega dohodka.

Opazneje so poskočile tudi cene stanovanjskih nepremičnin, letalskih vozovnic ter novih in starih vozil. Cene bivališč, kamor spadajo najemnine, cene hotelskih sob in stroški nakupa stanovanjske nepremičnine so na mesečni ravni narasli za 0,6 odstotka, na letni pa za 5,5 odstotka.

Letalske vozovnice so se maja glede na april podražile za 12,6 odstotka, od maja lani pa za 38 odstotkov. Rabljeni avtomobili so se po treh zaporednih mesecih padanja cen maja znova podražili, na mesečni ravni za 1,8 odstotka, v letu dni pa za 16,1 odstotka. Za odstotek so se od aprila podražili tudi novi avtomobili.

V mesecu dni so se cene energentov zvišale za 3,9 odstotka, v letu dni pa za 34,6 odstotka, kar je največ po septembru 2005. Hrana se je v letu dni podražila za 10,1 odstotka, od aprila do maja pa za 1,2 odstotka. Cene hrane so se za več kot 10 odstotkov podražile prvič po marcu 1981.

Cene v restavracijah in barih so se v letu dni povišale za 7,4 odstotka, vsi ti podatki pa kažejo, da je inflacija prodrla v vse pore gospodarstva in se še ne poslavlja. Kljub temu je nekaj pozitivnih obetov, saj trgovci na debelo poročajo o obsežnih zalogah.

Ozka grla v dobavnih verigah zaradi hitre rasti povpraševanja po umiritvi pandemije covida-19, ki so sprožila pospešeno naročanje, so se namreč začela sproščati in cene naj bi začele kmalu padati.

Cene blaga in storitev v največjem gospodarstvu na svetu, ki izključujejo cene hrane in energije, so se maja glede na april zvišale za 0,6 odstotka, glede na lanski maj pa za šest odstotkov.

Cene vse višje, plače dejansko nižje

To pomeni, da je tudi tako imenovana osnovna inflacija visoka in naraščanje cen ni le posledica rasti cen energije zaradi ruske vojne proti Ukrajini. Inflacija se zažira v dohodke. Plače na uro so maja od aprila nominalno narasle za 0,3 odstotka, vendar dejansko ob upoštevanju inflacije padle za 0,6 odstotka.

Podatki ministrstva za delo so borzne indekse potisnili navzdol, saj so vlagatelji zdaj prepričani, da centralna banka Federal Reserve (Fed) letos še ne bo upočasnila višanja obrestnih mer, s katerim želi zajeziti inflacijo.

Doslej se je pričakovalo, da bo Fed ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, povišal še predvidoma dvakrat po 0,5 odstotne točke, in sicer prihodnji teden in julija, za september pa so bila predvidevanja še negotova.

Zdaj večina analitikov sklepa, da bo do povišanja za 0,5 odstotne točke prišlo tudi septembra, obrestne mere pa naj bi rasle tudi na začetku 2023. Do konca letošnjega leta naj bi ključna obrestna mera narasla na raven med 2,75 in 3,0 odstotka.