Medletna primerjava kaže, da so se cene blaga v iztekajočem se mesecu v povprečju zvišale za 9,8 odstotka, cene storitev pa za 4,8 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 11,8 odstotka, trajno blago za 9,2 odstotka in poltrajno blago za 3,3 odstotka, je objavil državni statistični urad.

Sorodna novica Janša: Dogovor o embargu na nafto ne bi smel bistveno vplivati na cene energentov v Sloveniji

K letni inflaciji so največ, 1,9 odstotne točke, prispevale višje cene naftnih derivatov. Tekoča goriva so se podražila za 42,6 odstotka, dizelsko gorivo za 40,6 odstotka, bencin pa za 34,8 odstotka. Velik vpliv je imela tudi podražitev hrane - cene so šle navzgor za 11,1 odstotka, kar je k inflaciji prispevalo 1,7 odstotne ročke.

Stanovanjska in gospodinjska oprema ter izdelki za tekoče vzdrževanje stanovanj so se podražili za 10,5 odstotka in k inflaciji prispevali 0,8 odstotne točke. Podražitve avtomobilov, ki so nanesle 11,1 odstotka, ter izdelkov in storitev iz skupine rekreacija in kultura, ki so bile 5,9-odstotne, so inflacijo zvišale po 0,6 odstotne točke. 0,5 odstotne točke vpliva so imele še podražitve gostinskih storitev. Te so se podražile za devet odstotkov.

V primerjavi z majem lani je bila električna energija cenejša za 15,8 odstotka in je inflacijo znižala za 0,6 odstotne točke, še za 0,3 odstotne točke so jo ublažile pocenitve telefonskih storitev. Cene teh so šle navzdol za 6,3 odstotka.

15,5 odstotna podražitev mestnega plina

Tudi na mesečni ravni so k inflaciji največ, 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene naftnih derivatov. Dizelsko gorivo se je podražilo za 11 odstotkov, tekoča goriva za 6,1 odstotka in bencin za 5,5 odstotka. Po 0,3 odstotne točke vpliva na mesečno inflacijo so imele 4,6-odstotne podražitve oblačil in obutve ter 1,9-odstotne podražitve hrane.

Sorodna novica Cene komunalnih storitev gredo navzgor. Zupanc: Glavni krivec so podražitve energentov.

Zvišanje cen električne energije za 7,7 odstotka je k rasti cen življenjskih potrebščin v mesečni primerjavi prispevalo 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke vpliva pa so imele podražitve v skupinah zemeljski in mestni plin (+15,5 odstotka), toplotna energija (+7,3 odstotka), počitniški paketi (+4,00 odstotka), nastanitvene storitve (+3,8 odstotka), gostinske storitve (+2,00 odstotka) ter stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj (+1,2 odstotka).

Ostale podražitve so k inflaciji po navedbah državnih statistikov prispevale 0,1 odstotne točke. "Opaznejših pocenitev v maju ni bilo," so dodali.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo gibanja cen v EU, je bila maja 8,7-odstotna. Mesečna rast cen je bila dvoodstotna.

Letna inflacija v območju evra maja z 8,1 odstotka na novem rekordu

Tudi v evrskem območju je inflacija dosegla novo rekordno raven. Maja je po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat v letni primerjavi dosegla 8,1 odstotka, enako kot v Sloveniji, oziroma 0,7 odstotne točke več kot aprila. Tudi na evropski ravni so daleč največji razlog za visoko inflacijo cene energije.

Sorodna novica Christine Lagarde dvignila evro in obremenila bitcoin

Cene energentov so v območju evra ta mesec medletno porasle za 39,2 odstotka. Sledile so cene hrane, alkohola in tobačnih izdelkov, ki so se zvišale za 7,5 odstotka, pri čemer je bila nepredelana hrana dražja za 9,1 odstotka, predelana hrana, alkohol in tobačni izdelki pa za 7,0 odstotka.

Cene neenergetskega industrijskega blaga so se medletno zvišale za 4,2 odstotka, storitve pa so se podražile za 3,5 odstotka.

Letna inflacija brez energentov bi bila precej nižja

Letna inflacija brez energentov je bila tako precej nižja. Dosegla je 4,6 odstotka. Če pa iz nje izločimo tako cene energentov kot hrane, alkohola in tobačnih izdelkov, se je ustavila pri 3,8 odstotka.

Najvišjo letno inflacijo so imele maja po podatkih, ki upoštevajo harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, Estonija (+20,1 odstotka), Litva (18,5 odstotka) in Latvija (+16,4 odstotka). V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin maja po tej metodologiji zvišale za 8,7 odstotka.

V največjem evrskem gospodarstvu, Nemčiji, je bila inflacija prav tako 8,7-odstotna, v Španiji 8,5-odstotna, v Italiji 7,3-odstotna, v Franciji pa 5,8-odstotna. Najnižjo letno inflacijo so po podatkih Eurostata zabeležili na Malti, in sicer 5,6-odstotno.

Mesečna stopnja inflacije v območju z evrom je medtem maja dosegla 0,8 odstotka. Najvišja je bila v Latviji (+3,6 odstotka), najnižja pa na Nizozemskem, kjer so pravzaprav zabeležili deflacijo (-0,8 odstotka). V Sloveniji so se cene na mesečni ravni zvišale za dva odstotka.

Stopnja brezposelnosti v prvem četrtletju 4,3-odstotna

V prvem letošnjem četrtletju je bila stopnja brezposelnosti, ki jo izračunava državni statistični urad, v Sloveniji 4,3-odstotna. S tem je bila za 0,2 odstotne točke nižja kot v četrtletju pred tem. Zvišala se je stopnja delovne aktivnosti, so sporočili iz SURS-a.

Med prebivalci Slovenije v zasebnih gospodinjstvih je bilo v prvem letošnjem četrtletju delovno aktivnih 980.000 oseb. Njihovo število je v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem upadlo za 1000 oseb, v primerjavi s prvim trimesečjem lani pa je naraslo za 52.000 oseb oz. šest odstotkov.

Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let je bila med moškimi 80,4-odstotna, med ženskami pa 74,1-odstotna. Pri moških je to v primerjavi s prejšnjim četrtletjem pomenilo upad za 0,1 odstotne točke, pri ženskah pa porast za 0,4 odstotne točke. Skupno je bila stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let pri 77,4 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot četrtletje prej in 4,5 odstotne točke več kot v prvem četrtletju prejšnjega leta.

Med delovno aktivnimi po zaposlitvenem statusu v primerjavi s prejšnjim četrtletjem ni prišlo do sprememb. 82 odstotkov delovno aktivnih je bilo zaposlenih v delovnem razmerju, 12 odstotkov je bilo samozaposlenih, tri odstotke jih je opravljalo študentsko delo, dva odstotka delovno aktivnih sta pomagala na družinski kmetiji ali v družinskem podjetju, en odstotek pa je opravljal druge oblike dela.

Brezposelnih je bilo v prvem četrtletju približno 44.000 oseb, kar je pet odstotkov oz. okoli 2000 oseb manj kot v prejšnjem četrtletju in 21 odstotkov oz. 11.000 oseb manj kot v istem obdobju prejšnjega leta. Stopnja brezposelnosti je med moškimi znašala 3,9 odstotka, med ženskami pa 4,7 odstotka. Tako pri moških kot pri ženskah se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem znižala za 0,2 odstotne točke.

Med moškimi je število brezposelnih v primerjavi z letom prej upadlo za približno 3000 oseb oziroma za 11 odstotkov, med ženskami pa za približno 9000 oseb oziroma za 28 odstotkov.
21.000 oseb oziroma 48 odstotkov vseh brezposelnih je zaposlitev iskalo že eno leto ali več - te statistični urad opredeljuje kot dolgotrajno brezposelne. Njihovo število je tako v primerjavi s prejšnjim četrtletjem kot z istim obdobjem leto prej ostalo približno enako, prav tako na četrtletni ravni po spolu. Števili dolgotrajno brezposelnih iz prejšnjega četrtletja sta namreč ostali nespremenjeni - 11.000 moških in 10.000 žensk.

V primerjavi z istim obdobjem leto prej pa je med moškimi število dolgotrajno brezposelnih naraslo za okoli 2000 oseb oziroma 21 odstotkov, med ženskami pa je upadlo za približno 2000 oseb oziroma 14 odstotkov, je še dodal statistični urad.