Dow Jones je v ponedeljek poskočil za 620 točk oziroma za dva odstotka, predvsem pri bančnih in tehnoloških delnicah pa so bili opazni veliki pribitki. Vrednost delnic JPMorgan Chase se je povzpela za šest odstotkov, saj je podjetje zvišalo svoje ocene glede obrestnih prihodkov, ki so ključni pri dobičkonosnosti poslovanja. Na pozitivno razpoloženje so vplivali tudi komentarji predsednika Bidna o možnosti odprav nekaterih carin na kitajske izdelke. A v torek se je na trge hitro spet naselila negotovost, potem ko je Snap, lastnik družbenega omrežja Snapchat znižal napovedi poslovanja in opozoril, da se gospodarske razmere hitro slabšajo. Delnice so strmoglavile za več kot 40 odstotkov in so od rekorda oddaljene že za 85 odstotkov. Snap je vplival na padce celotnega tehnološkega sektorja, indeks Nasdaq je tako v torek izgubil 2,35 odstotka.

ECB naj bi obresti zvišal že julija
Vlagatelje še naprej zaposluje misel, kako hitro bodo centralne banke v boju proti inflaciji zaostrovale denarno politiko. Christine Lagarde je v pogovoru za nizozemsko televizijo signalizirala, da se obdobje negativne depozitne obrestne mere končuje, saj naj bi pri ECB-ju že julija začeli cikel višanja obresti, v tretjem četrtletju pa sledi tudi končanje neto odkupov vrednostnih papirjev. Obrestna mera evribor (trimesečna in šestmesečna) je trenutno še negativna, a v nekaj tednih očitno ne bo več. V ZDA so, kot je znano, že marca začeli višati obresti, te naj bi bile ob koncu leta v razponu med 2,75 in 3,0 odstotka. Na junijski seji naj bi Fed obresti zvišal za 0,50 odstotne točke, ni pa izključeno kakšno negativno presenečenje in dvig za 75 bazičnih točk. Kmalu sledi še krčenje bilančne vsote, ki se je med epidemijo drastično napihnila. O prihodnji usmeritvi ameriške centralne banke bo nekaj več znanega po objavi zapisnika majskega Fedovega sestanka.

Bitcoin spet pod 30 tisoč dolarji
Predsednica Evropske centralne banke je z namigi, da bo v območju evra obrestna mera že julija višja za 25 bazičnih točk, sprožila rast evra, ki je v primerjavi z dolarjem splezal nad 1,07 dolarja in dosegel enomesečni vrh. Christine Lagarde je komentirala tudi kriptovalute. Zelo odločno jih je označila za ničvredne, češ da ne temeljijo na ničemer. Poudarila je, da gre za visokošpekulativne naložbe, ki jih je treba bolje regulirati. Izjava je nekoliko pocenila bitcoin, ki je spet zdrsnil pod 30 tisoč dolarjev, kar je zadnje dni meja, kjer se bojujejo biki in medvedi. Bitcoin je od rekorda oddaljen že 55 odstotkov (alt kovanci so medtem izgubili tudi več kot 80 odstotkov), po drugi strani pa je še vedno več kot trikrat višje, kot je bil pred točno dvema letoma, ko je bila cena pod 9.000 dolarji.

Je Evropa na poti v recesijo?
Te dni v Davosu (po dobrih dveh letih premora) spet poteka Svetovni gospodarski forum. Udeleženci razpravljajo tudi o okrevanju po pandemiji. Christine Lagarde je povedala, da kljub vojni v Ukrajini v območju evra ne pričakuje recesije, poudarila je nizko brezposelnost, visoke prihranke gospodinjstev in pričakovano izredno močno poletno turistično sezono. Drugačnega mnenja je Jane Fraser, ki vodi banko Citigroup. Prepričana je, da je Evropa na poti v recesijo, saj jo vse bolj hromijo dejavniki, kot so dobavne verige, energetska kriza in vojna v Ukrajini. Oktobra je Jane Fraser uspešno predvidela, da bo zima brutalna, saj so se z začetkom letošnjega leta delniški indeksi res obrnili strmo navzdol. Tehnološki Nasdaq je tako letos izgubil že 28 odstotkov vrednosti.