Christine Lagarde se mudi na obisku v Sloveniji. Med drugim se je danes udeležila mednarodne konference ob 30-letnici delovanja Banke Slovenije. V pogovoru za Odmeve je pojasnila, kako vidi vlogo naše države v Evropski centralni banki in na območju z evrom.

Slovenijo ste obiskali ob dveh obletnicah. Praznujemo 30. obletnico ustanovitve Banke Slovenije in 15. obletnico uvedbe evra v Sloveniji. Slovesnost bo z malo zamude. Kakšno vlogo ima Slovenija v ECB-ju in v evrskem območju?
Slovenija ima v ECB-ju zelo pomembno vlogo. Ne pozabimo, da se je po prvih enajstih članicah in Grčiji Slovenija leta 2004 kot prva pridružila območju evra. Teh dni se zelo živo spominjam. Guverner Banke Slovenije je Boštjan Vasle, ki ima zelo veliko vlogo in svoja stališča, za katerimi stoji. Ima izkušnje z inflacijo, ki jo je doživljala Slovenija, in glede tega z nami deli svoje znanje in razumno razmišlja. ECB ima odbore, ki povezujejo vseh 19 članic območja evrskega sistema. Slovenija v vseh odborih sodeluje in je dobro zastopana. Ne glede na to, ali govorimo o denarni politiki, ekonomiji, komunikaciji, razvoju trga ali plačilnih sistemih ... Slovenija ima v vseh odborih svoje predstavnike. Omeniti moram tudi zaposlene v ECB-ju, ki prihajajo iz Slovenije in z nami delijo svojo kulturo, jezik, znanje in spretnosti.

ECB je zaradi poznega odziva na inflacijo deležen veliko kritike. Kako to pojasnjujete kritikom in ljudem, ki se niso zavedali, da bi jih moralo leta 2022 v območju evra skrbeti zaradi inflacije ali stagflacije?
Guvernerje centralnih bank in centralne banke se kritizira. Ljudje pogosto pozabljajo na naše dobro delo in naš prispevek k dobrim stvarem. Spomnite se prvih dni pandemije marca 2020, ko smo sprejeli nekaj odločilnih ukrepov, s katerimi smo zagotovili likvidnost sistema, da so podjetja lahko najela posojila, da so družine lahko dobile posojila in da je naša denarna politika ostala stabilna in v skladu s ciljem zagotavljanja stabilnosti cen. Kritiko vedno sprejemamo. Tudi to je naloga centralnih bank. Stagflacija ni naš osnovni scenarij. Kljub strašnim posledicam ruskega napada na Ukrajino in posledicam, ki jih bomo zaradi tega trpeli tudi v prihodnosti, osnovni scenarij, iz katerega izhajamo, ni negativna rast. Zelo hitro je prišlo do velike inflacije. Pred enim letom je bila inflacija precej nižja od dveh odstotkov, torej je do inflacije prišlo zelo hitro zaradi dveh dejavnikov. Okrevanje je bilo hitro in je prehitelo ponudbo. Torej je bilo povpraševanje veliko večje od ponudbe. Poleg tega se je po svetu v valovih še vedno širil novi koronavirus, zaradi česar je v dobavnih verigah prihajalo do zastojev. Kot da vse to še ni bilo dovolj, so se energenti predvsem zaradi ruskega napada na Ukrajino močno podražili. Vsi ti dogodki so si hitro sledili, zato so predvsem v drugi polovici leta 2021 cene začele rasti. Rast cen se je pred kratkim še stopnjevala. Zato smo se decembra 2021 odločili za začetek postopka normalizacije denarne politike. Postopek še vedno nadaljujemo, da bi dosegli cilj, torej stabilnost cen.

Kaj boste storili, kako in kdaj?
Za nami je desetletje neobičajne denarne politike. Povečevanja količine denarja v obtoku, če poenostavimo. To je pripeljalo do neto nakupov vrednostnih papirjev na trgih. Najprej moramo prekiniti izvajanje tega programa. Mislim, da bomo to storili, kot sem že povedala, na začetku tretjega četrtletja. Tako smo se dogovorili na zadnjem sestanku Sveta ECB-ja. Odločili smo se na podlagi podatkov, ki jih dobivamo. Zato verjamem, da se bo to zgodilo v začetku drugega polletja. Potem se bomo lahko posvetili obrestnim meram ter odločitvam, kaj bomo naredili, kdaj in v kakšnem vrstnem redu. Normalizacija denarne politike je po mojem mnenju pot, po kateri moramo korake delati postopoma in opazovati, kaj bodo ti koraki prinesli na področjih inflacije, stabilnosti cen in na trgih. Nato moramo narediti naslednji korak na poti. To je pot.

Drži, da je osnovna inflacija, pri kateri ne upoštevamo cene energije in hrane, čedalje večja.
3,5-odstotna. To je več kot dva odstotka.

Torej niste zaskrbljeni, da bi bila inflacija v daljšem obdobju precej višja od ciljnih dveh odstotkov?
Centralne banke morajo v takih razmerah narediti vse, kar je treba, da bi zajezile inflacijo in jo približale cilju, ki je v skladu s smernicami. V srednjeročnem obdobju mora biti inflacija največ 2-odstotna. To moramo doseči in tudi bomo.

Številni strokovnjaki menijo, da je covidna kriza zelo močno prizadela Evropejce. Na naši celini zdaj divja vojna, Evropa je močno energetsko odvisna, poleg tega pa se spopadamo še s podnebno krizo. Kako optimistični ste ob tem? Kot predsednica ECB-ja morate biti. Kako optimistični ste glede prihodnosti evra in Evropske unije?
Nikoli ne smemo pozabiti na to, kar je pred leti rekel Jean Monnet: "Evropa bo skovana v krizah." To se zdaj dogaja pred našimi očmi. Krepi se in počne stvari, ki jih ni še nikoli prej. Ko smo z instrumentom Next Generation EU vsem članicam solidarnostno namenili denar za okrevanje in pomagali tistim, ki so bile zaradi covida-19 najbolj prizadete, je bil to korak v neznano. Takrat smo s tem razbili tabu. Tudi v prihodnje bomo kovali rešitve, ki bodo potrebne. Naj se vrnem k vašemu vprašanju. Covid-19 in vojna v Ukrajini sta potrdila pravilnost odločitev, ki smo jih že oblikovali. Prva je, da ne smemo biti odvisni od ene države, še posebej, če je neprijateljska, na področju varnosti in energije. To je okrepilo našo odločitev, da moramo Evropsko unijo še bolj poenotiti in spremeniti razmerje energetskih virov. Usmeriti se moramo k nefosilnim gorivom. To smo sklenili v načrtu okrevanja za Evropo in temu namenili tudi denar. Ruski napad na Ukrajino nam glasno sporoča, da moramo hitro poiskati druge vrste energetskih virov, pri čemer ne bomo več odvisni od ruske dobave plina in nafte ter bomo počasi lahko energetsko neodvisni. Sporoča nam tudi, da moramo o globalizaciji, kakršno smo poznali, znova razmisliti. Ne smemo se vrniti k nacionalnemu pristopu. Upoštevati moramo, katere države so prijateljske in katere ne, na koga se lahko zanesemo in kakšne trgovinske sporazume imamo, da bomo imeli zagotovila glede oskrbe z energijo.

Sorodna novica Vujčić: Hrvaški prevzem evra je glede na okoliščine neizogiben

Ko že omenjamo prijateljske države. Uvedba evra v sosednji državi Hrvaški je zanimiva tudi za nas. Bi lahko posledice visoke inflacije, vojne in krize na splošno vplivale na pridružitev Hrvaške območju evra?
Hrvaška je močno usmerjena k svojemu cilju. Če smo se česa naučili, vemo, da sta predanost in prilagodljivost glavni načeli, ki nas pripeljeta do napredka. Tega se je držala tudi Slovenija in to vedno znova potrdila. Mislim, da si Hrvaška močno prizadeva za uvedbo evra. Čudovito je, da bomo verjetno že kmalu sprejeli 20. članico. Upoštevati bomo morali podatke in dejstva. Vse bomo morali pregledati. To bomo storili z Evropsko komisijo. ECB bo sodeloval v tem postopku. Za zdaj vidimo, da gre vse po načrtih.

Torej brez odloga.
Odloga ne pričakujem, vendar smo v Centralni banki odvisni od podatkov. Zanima nas, kakšni bodo rezultati. Za zdaj mislim, da ne bo zamude.