Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je med strukturnimi spremembami omenila zeleni prehod, ki ga bo še pospešila želja po zmanjšanju energetske odvisnosti. "Poti k doseganju energetske in podnebne varnosti zdaj jasno peljeta v isto smer," je poudarila Lagarde.

V trenutnem okolju se dinamika šibke inflacije iz preteklosti po njenih besedah zelo verjetno ne bo vrnila. "Posledično je primerno, da se politika vrne v normalnejše okvirje," je dejala in opozorila na še naprej šibko porabo in naložbe v območju evra. Oba kazalnika ostajata pod predkriznimi ravnmi.

Sorodna novica Vujčić: Hrvaški prevzem evra je glede na okoliščine neizogiben

"V takšnem okolju bosta predanost in fleksibilnost ključni," je prepričana. Predanost bo pomembna ob zagotavljanju cenovne stabilnosti, fleksibilnost pa se nanaša na postopno zaostrovanje monetarne politike in njeno prilagajanje aktualnim potrebam.

Lagarde je poudarila, da bo ECB najprej končal neto nakupe v okviru stimulativnega programa nakupov obveznic: "Sodeč po vhodnih podatkih, je moje pričakovanje, da bi morali biti končani na začetku tretjega četrtletja,"

Prvo zvišanje obrestne mere pa bo sledilo nekaj časa po koncu neto nakupov. "Nismo še natančno opredelili termina 'nekaj časa', a zelo jasno sem povedala, da bi to lahko pomenilo le nekaj tednov. Po prvem dvigu obrestne mere bo postopek normalizacije postopen," je dejala in priznala, da se banka in družba spopadata s številnimi izzivi, a je prepričana, da se je z njimi mogoče uspešno spopasti.

Pri tem se lahko ECB po njenih besedah zgleduje tudi po Sloveniji, ki se je pred desetletji odločno podala na samostojno pot in tako dosegla številne pomembne rezultate.

Kako prihodnost vidijo strokovnjaki

Udeležence konference je nagovoril tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ki je predstavil 30-letno zgodovino dela centralne banke, ki je po njegovih besedah danes "izkušenejša, močnejša in samozavestnejša glede prihodnosti".

Med izzivi, na katere bo pomagala odgovoriti centralna banka, je ob inflaciji poudaril tudi druge aktualne družbene fenomene, med drugim pospešeno digitalizacijo družbe in zlasti finančnega sektorja ter demografske in podnebne spremembe.

Vasle meni, da je zvišanje temeljne obrestne mere zaradi vse dolgotrajnejše inflacije potrebno.

"Spoprijemamo se z velikimi cenovnimi pritiski. Potem ko smo mislili, da bo inflacija kot posledica pandemije enkraten pojav, se zdaj vidi, da gre za bistveno širšo problematiko. In glede na to, da so se razmere tako spremenile, se mora ukrepanje Evropske centralne banke temu primerno prilagoditi," je dejal po poročanju Radia Slovenija.

Ne glede na monetarne ukrepe finančni ekonomisti pričakujejo daljše obdobje negotovosti. "Pričakujem kar velike težave na poti naprej. Zelo bom vesel, če bo recesija ali pa ohlajanje trajalo le od eno do dve leti. Sam bi takoj podpisal tudi tri. Zaradi tega, ker smo ta trikotnik previsoke zadolženosti, previsokih cen in – bom rekel – prevelike dohodkovne neenakosti, izostanka kupne moči pri večini populacije, pripeljali do skrajnega roba," je izjavil Aleš Ahčan.

Egon Zakrajšek iz Banke za mednarodne poravnave v Baslu ni tako črnogled. "Po mojem mnenju nismo v dolgoročni stagflaciji zaradi veliko razlogov. Bilance bank, korporacij so v bistveno boljših zadevah. Po drugi strani je trg dela v Evropi še vedno zelo močan, kar bo pripomoglo k ekonomski rasti."

Ta je ta hip, kot je znano, ogrožena predvsem zaradi vojne v Ukrajini, ki spodbuja dobavne šoke in vpliva na stroškovne pritiske.