Ta najprej predvideva konec neto nakupov v okviru pandemičnega programa odkupovanja obveznic z marcem, začetek dvigovanja rekordno nizkih obrestnih mer pa šele po koncu neto nakupov v okviru rednega kriznega programa odkupovanja obveznic.

Centralne banke območja z evrom tako v začetku tega leta zmanjšujejo dinamiko odkupov v okviru 1850 milijard evrov vrednega pandemičnega programa odkupovanja obveznic, s koncem marca pa bo neto nakupov konec.

Bodo pa centralne banke glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru PEPP-ja, znova investirale vsaj do konca leta 2024, postopno zmanjševanje portfelja vrednostnih papirjev v okviru tega programa pa se bo po navedbah sveta ECB-ja izvajalo tako, da se bo preprečilo poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Obenem naj bi centralne banke evroobmočja za krajši čas povečale nakupe v okviru rednih programov odkupovanja obveznic (APP), ki trajajo že od začetka leta 2015. Obseg mesečnih neto nakupov v okviru programov APP, ki je trenutno pri 20 milijardah evrov, bo tako v drugem letošnjem četrtletju pri 40 milijardah evrov, in v tretjem pri 30 milijardah evrov. Od oktobra 2022 naprej pa bo svet ECB-ja neto nakupe ohranil na mesečni ravni 20 milijard evrov, in sicer tako dolgo, kot bo treba, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer.

Svet ECB-ja pričakuje, da se bodo neto nakupi končali, tik preden začne dvigovati ključne obrestne mere ECB-ja, glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programov, pa bodo centralne banke še naprej v celoti znova investirale, in sicer daljše obdobje po tistem, ko bo svet ECB-ja začel dvigovati ključne obrestne mere ECB-ja.

Obrestne mere še naprej na rekordno nizki ravni

Obrestne mere ostajajo na rekordno nizki ravni. Svet ECB-ja je tako danes po pričakovanjih pustil ključno obrestno mero, ki je že skoraj šest let pri nič odstotkih, nespremenjeno. Obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita prav tako ostajata nespremenjeni pri 0,25 odstotka oziroma minus 0,50 odstotka.

Na sedanji ali nižji ravni naj bi ostale tako dolgo, dokler inflacija ne bo dosegla srednjeročnega cilja dveh odstotkov precej pred koncem obdobja napovedi ECB-ja, ki je trenutno leto 2024, in bo na doseženi ravni ostala do konca tega obdobja.

Po pričakovanju analitikov bodo krizni odkupi obveznic trajali do prvega trimesečja 2023, nekaj mesecev zatem je pričakovati začetek dvigovanja trenutno rekordno nizkih obrestnih mer. Čeprav se na trgih pojavljajo ugibanja, da bi se lahko svet ECB-ja za prve dvige odločil že konec tega leta, so šle izjave vodilnih predstavnikov centralne banke do zdaj v prej omenjeno smer.

V Frankfurtu bodo kljub trenutno rekordni inflaciji pri izstopanju iz kriznega načina delovanja denarne politike po oceni analitikov in trgov bistveno manj odločni kot ameriška centralna banka Federal Reserve in britanska centralna banka Bank of England. Prva je predvidoma za marec napovedala začetek dvigovanja obrestnih mer, te naj bi letos dvignila celo štirikrat, druga pa je danes drugič v manj kot dveh mesecih zvišala obrestno mero.

Inflacija bo ostala povišana dlje od pričakovanj

Predsednica ECB-ja Christine Lagarde medtem ocenjuje, da bo letna inflacija, ki je v evrskem območju na rekordni ravni, povišana dlje od pričakovanj, na kratek rok pa prevladujejo tveganja, da bo še višja.

Evrska letna inflacija je januarja dosegla 5,1 odstotka. Spodbujajo jo predvsem cene energije, ki so se glede na januar lani zvišale za 28,6 odstotka.

Christine Lagarde je priznala, da se je inflacija v zadnjih mesecih močno zvišala, januarska statistika pa je negativno presenetila. Poleg višjih cen energije, ki vplivajo na različne sektorje gospodarstva, se po njenih besedah bolj draži že tudi hrana.

Med tveganji za še povišano inflacijo je omenila, da so se povečale geopolitične napetosti. Rožljanje z orožjem med Rusijo, ki je glavna dobaviteljica plina Evropi, in Ukrajino, prek katere poteka velik del transporta plina, namreč po mnenju analitikov predstavlja grožnjo za nadaljnje zviševanje že tako visokih cen plina v Evropi.

Inflacija naj bi se v tem letu sicer umirila. Dinamika rasti cen energije naj bi se upočasnila, prav tako naj bi popustili pritiski zaradi zamaškov v dobavnih verigah.

Evrsko območje je imelo sicer lani po prvi oceni 5,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda in je tako okrevalo po 6,4-odstotnem upadu v letu 2020. Je pa v zadnjem lanskem trimesečju na četrtletni ravni rast dosegla le 0,3 odstotka. V nekaterih gospodarstvih, tudi v Nemčiji, je gospodarska dejavnost celo upadla.

Christine Lagarde je poudarila, da vsak naslednji val v epidemiji covida-19 manj negativno vpliva na gospodarsko dejavnost in da ob pričakovanem popuščanju nekaterih drugih pritiskov v svetu ECB-ja pričakujejo močno okrevanje gospodarstva v letu 2022.