Hrvaška bo imela največ koristi od vstopa v območje skupne valute, saj je evro že zdaj osrednja alternativna valuta. Vsi sektorji gospodarstva so močno vezani na evro, južna slovenska soseda pa je najbolj evroizirana država v Evropski uniji zunaj evrskega območja, je na konferenci o 30 letih neodvisnosti Banke Slovenije pojasnil prvi mož hrvaške centralne banke (HNB) Boris Vujčić.

Visoka valutna tveganja

Večina varčevanja gospodinjstev in podjetij je v evrih, ta je tudi osrednjega pomena pri transakcijah v menjavi s tujino, zato so potrebne velike devizne rezerve v evrih. Vse to ustvarja velika valutna tveganja, zaradi česar ima Hrvatska narodna banka kot svoj osrednji cilj ohranjanje čim bolj stabilnega menjalnega tečaja kune glede na evro.

Ker so še posebej v trenutnih svetovnih razmerah valutna tveganja še večja, Vujčić ne vidi druge poti kot vstop v evrsko območje. Obenem pričakuje pozitivne učinke na zaupanje vlagateljev v državo in na blagovno ter za turistično državo, kot je Hrvaška, zelo pomembno storitveno menjavo.

"Ponikalniške" razprave na Češkem

O evru se trenutno več razpravlja tudi na Češkem, je povedal član sveta češke centralne banke Vojtech Benda. Kot je ponazoril, je razprava o prevzemu evra na Češkem kot ponikalnica, na trenutke se okrepi, nato pa znova potihne. Vse je odvisno od gibanja menjalnega tečaja, obrestnih mer in inflacije. Če so gibanja ugodna, razprava potihne, takoj ko se pojavljajo odkloni in težave, se znova okrepi. "Zdaj je takšen primer," pravi eden od vodilnih v Česki narodni banki.

Po Bendovih besedah gre sicer za politično odločitev. Vse članice EU-ja z izjemo Danske imajo zavezo nekoč prevzeti skupno valuto, a časovnice in pritiska ni. Češka je ena od držav, ki se ji do zdaj nikakor ni mudilo. Po Bendovih besedah se zdaj sicer v političnih krogih pojavljajo zamisli o danskem modelu, torej vstopu v mehanizem fiksiranega tečaja do evra ERM II, a brez dejanskega prevzema valute. V centralni banki temu niso naklonjeni, saj bi država tako izgubila samostojnost denarne politike brez drugih koristi.

Benda meni, da bodo nekega dne v sistem fiksnih tečajev do evra vstopili, je pa na Češkem precej nasprotovanja, da morajo države ob tem prevzeti tudi pravila bančne unije. A to so, kot pravi, razprave za strokovnjake, med navadnimi državljani pa se trenutno podpora prevzemu evra zaradi visoke inflacije in hitrega naraščanja obrestnih mer nekoliko krepi.

Tina Žumer: Vstop je bil koristen

Viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer je zatrdila, da je bil v celoti gledano vstop Slovenije v evrsko območje pred 15 leti za državo koristen. Najzahtevnejše obdobje je bilo v letih takoj po vstopu ob nenadni močni rasti posojilne rasti, iz katere je pozneje nastala finančna kriza. Ker takrat institucionalna arhitektura evrskega območja na področju finančnega sistema še ni bila oblikovana, takratnih nesorazmerij ni bilo mogoče blažiti enako kot danes.

A od takrat so se z vsemi spremembami, na primer bančno unijo, razmere bistveno izboljšale, tu pa so še makrobonitetne politike v rokah Banke Slovenije, s katerimi ta lahko nadzoruje finančne cikle in krepi odpornost bančnega sistema, je dejala Žumer.

Vujčić, Benda in Žumer so sicer v razpravi spomnili na to, kako so tri države z denarno in drugimi politikami blažile izjemno visoko inflacijo v 90. letih in podpirale tranzicijo gospodarstev. Ob tem so se dotaknili tudi trenutnih inflacijskih izzivov.

Evropsko spopadanje z inflacijo

Sorodna novica Fed zvišal ključno obrestno mero za 0,5 odstotne točke. Vasle: Pri nas takšni ukrepi vprašanje časa.

Guverner Hrvatske narodne banke je dejal, da je inflacija vedno posledica neke bolezni v gospodarstvu. V 90. letih je bila inflacija posledica tega, ker tranzicijsko gospodarstvo ni normalno delovalo, danes pa gre za posledico vpliva koronske krize na dobavne verige in zdaj še ukrajinske vojne. Če ekonomske politike ne uspejo zasidrati inflacijskih pričakovanj, inflacija postane bolezen sama po sebi in takrat je treba poseči po težki pehoti, da se z njo spopadeš, je povedal.

Poudaril je upanje, da se bo denarna politika Evropske centralne banke (ECB) do hrvaškega prevzema evra normalizirala, saj se bo sicer pojavilo razrahljanje denarne politike v južni slovenski sosedi, kar v tem trenutku ne bi bilo dobro.

Benda je medtem ocenil, da bi bila inflacija na Češkem trenutno še višja, če bi bila država del območja z evrom. V tem smislu je neodvisna denarna politika – češka centralna banke je že sredi 2021 začela precej agresivno dvigovati obrestne mere – blažilec notranjih šokov. Na Češkem namreč inflacijo ob zunanjih šokih krepijo tudi pritiski na plače zaradi nizke brezposelnosti in obenem pomanjkanja določenih kadrov.

Benda bi si želel koordinirano delovanje glavnih centralnih bank za blaženje inflacije. Za Češko je ob tem bistveno tudi ukrepanje ECB-ja, saj je precejšen del češke inflacije uvožen iz evrskega območja. V splošnem pričakuje močno pospešeno zaostrovanje denarne politike v naslednjih mesecih in daljše obdobje višjih obrestnih mer.

Centeno: Odziv na korono učinkovit, a prihajajo novi

Guverner portugalske centralne banke in nekdanji šef evroskupine Mario Centeno je spomnil, da je bila Evropska unija v odzivu na koronski šok učinkovita, zato je bilo okrevanje hitro, celo bolj od prvotnih pričakovanj. Ob takšnem hitrem okrevanju je prišlo do težav, kot so zastoji v oskrbnih verigah, nenadoma pa se je pojavil še nov šok z ruskim napadom na Ukrajino.

Ukrepanje in usklajevanje je danes po Centenovem prepričanju bistveno težje kot v 2020. Če je bila korona vedno videna kot začasni šok, so trenutni izzivi visokih cen energije bistveno bolj trdovratni in dolgoročni. Prvi mož Banco de Portugal je prepričan, da morata tako denarna kot fiskalna politika usklajeno okrepiti spopad z njimi, pri čemer pa ob pomoči podjetjem in prebivalstvu ne bi smeli odpraviti pomena cenovnih signalov v tržnem gospodarstvu.

Razmere bistveno drugačne kot pred letom dni

Tudi guverner estonske centralne Madis Müller je opozoril, da so razmere danes bistveno drugačne kot pred letom dni, ko je ECB zaključevaa strateški pregled denarne politike. Več poudarka je bilo takrat na naslavljanju izzivov dolgotrajnega obdobja nizke inflacije kot pa na vprašanju zaostrovanja denarne politike zaradi visoke rasti cen.

Centralne banke evrskega območja so se sicer zavedale, da bo normalizacija denarne politike, kot se v evrskem območju poimenuje njeno zaostrovanje, potrebna, a niso si mislili, da tako hitro. Pri normalizaciji je treba biti po Müllerjevih besedah previden in postopen.

Podpredsednica nemške Bundesbank Claudia Buch je v luči visoke rasti cen nepremičnin v Nemčiji v zadnjih letih povedala, da so tamkajšnji regulatorji preventivno že dvignili nekatere kapitalske zahteve za banke, da te ne bi podcenile tveganj. Ocenjuje namreč, da prihajajo zelo negotovi časi in da gospodarstvo čaka precejšen strukturni prelom.

Postopna rast obrestnih mer bi bila po njenih besedah dobra za finančno stabilnost, nenaden dvig, bodisi zaradi denarne politike ali pretiranega odziva medbančnega trga na trenuten razvoj dogodkov, pa bi lahko vplival škodljivo. Buchova je prepričana, da bi ECB morala ostati pri cilju cenovne stabilnosti, medtem ko bi morali ciljem finančne stabilnosti dosegati z makrobonitetnimi ukrepi. Ti so v veliki meri nacionalna pristojnost in morajo ustrezno dopolnjevati denarno politiko, je prepričana.

Denarno politiko čakajo tudi izzivi spopada s strukturnimi dolgoročnimi izzivi, kot so demografske spremembe, digitalni in zeleni prehod ter deglobalizacija. Centeno je izpostavil, da je denarna politika makro politika, zato težko učinkovito cilja na določene sektorje. Tu na vrsto pride koordinacija različnih politik, denarne in fiskalne politike ter strukturnih reform.

Bistveno pri naslovitvi strukturnih izzivov je po Portugalčevem mnenju, da so različne politike predvidljive in jasne. Denarna politika ima pri tem nalogo zagotavljanja stabilnosti in ohranjanja načel predvidljivosti, potrpežljivosti in postopnosti v negotovih časih, je dodal.

Na ravni evrskega območja je treba za učinkovitejši odziv po njegovem prepričanju dokončati tudi institucionalno arhitekturo z zaokroženjem bančne unijo, boljšo koordinacijo fiskalne in denarne politike in postopno uvedbo stabilizacijskega fiskalnega orodja na ravni območja skupne valute.

Borio: Želimo holističen pristop k stabilnosti

V Banki za mednarodne poravnave si medtem po besedah vodje monetarnega in ekonomskega oddelka pri tej centralni banki centralnih bank Claudia Boria želijo prehod na bolj holističen okvir zagotavljanja makrofinančne stabilnosti, v katerem denarna politika, makro in mikrobonitetni ukrepi ter fiskalna politika igrajo usklajeno in konsistentno vlogo.

Tudi sicer je bilo danes slišati, da bo v prihodnje potrebno bistveno bolj aktivno dopolnjevanje denarne politike z ukrepi fiskalne politike in z reformami za večjo produktivnost, saj se manevrski prostor za denarno politiko, predvsem za njene tradicionalne ukrepe, zmanjšuje.
Borio je namreč opozoril, da sta v zadnjem času padli dve dosedanji paradigmi - da je inflacija za vekomaj obrzdana in da je stabilnost cen zadosten pogoj za makroekonomsko in finančno stabilnost. Vse več je namreč zaskrbljujočih signalov, da iz okolja nizke inflacije prehajamo v dolgotrajno obdobje visoke inflacije, iz katerega bo pot nazaj vse težja, je posvaril.