Avstrijske banke Erste, Raiffeisen in Hypo Alpe Adria so s še tremi bankami, ki delujejo na Hrvaškem, v skupnem sporočilu za javnost prejšnji teden izrazile zaskrbljenost zaradi namere vlade, da bo problematiko dolgov posojilojemalcev v švicarskih frankih reševala s konverzijo njihovih posojil v evrske zneske na stroške bank.

Hrvaška vlada je v četrtek v sabor poslala predlog sprememb zakonov, s katerimi bi omogočili konverzijo posojil, ki so jih državljani vzeli v švicarskih frankih, v evrske zneske. Finančni minister Boris Lalovac pričakuje, da bodo spremembe zakonov uveljavili s 30. septembrom, bankam pa sporoča, da je na Hrvaškem na oblasti hrvaška vlada, ne banke.

Če bo zakon sprejet, bodo banke uporabile vsa pravna orodja, v današnji izdaji ocenjuje hrvaški časnik Jutarnji list in spominja, da so bankirji že pri napovedi konverzije napovedali ustavno tožbo proti Hrvaški.

Medtem je osem bank, ki poslujejo na Hrvaškem, v skupnem sporočilu za javnost znova zahtevalo dialog s hrvaško vlado, vztrajajo tudi pri obstoječi zakonodaji. Med drugim vztrajajo pri tem, da bi stroške konverzije proporcionalno plačevale vse vključene strani in da konverzija velja samo za socialno ogrožene državljane. So se pa pripravljene obvezati, da ne bodo sprožile in niti izvajale postopkov, ki so usmerjeni k odvzemu nepremičnin nesolvenčnim jemalcem stanovanjskih posojil v švicarskih frankih.

Iz vlade so odgovorili, da ne bodo popustili izsiljevanju bank. "Moram priznati, da me je današnja izjava osmih bank, ki je nekakšen ultimat vladi, zelo razjezila in razžalostila, posebej pa del, v katerem so dejali, da bo po njihovem, ali bodo metali hrvaške državljane iz njihovih domov," je izjavil Lalovac in ocenil, da je takšen način komuniciranja z vlado, posebej pa s hrvaškimi državljani, neprimeren. Spomnil je, da predstavnikom bank v dozdajšnjih pogovorih ni ustrezala niti ena sama predlagana rešitev.

Stroški tudi prek milijarde evrov
Jutarnji list še pričakuje, da bo guverner hrvaške centralne banke HNB Boris Vujčić v ponedeljek objavil nove ocene stroškov konverzije, ki bi lahko dosegle tudi 8,5 milijarde kun (1,1 milijarde evrov), namesto prvotno ocenjenih največ šest milijard kun (789,5 milijona evrov). Ob tem naj bi HNB porabil več kot milijardo evrov, da bi zavaroval konverzijo in se izognil razvrednotenju kune. Kljub vsemu so v HNB-ju prepričani, da konverzija ne bo negativno vplivala na hrvaški finančni sistem, ker bo kapitalska ustreznost bank še naprej visoka.

Odločitev hrvaške vlade odmeva tudi širše in avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling je v pismu Lalovca opozoril, da bodo problematiko dvignili na raven Evropske unije. Schelling je zapisal, da bodo na neformalnem srečanju finančnih ministrov Evropske unije ta konec tedna v Luxembourgu predlagali, da bi se s hrvaškim primerom konverzije ukvarjali finančni ministri, Evropska komisija in Evropska centralna banka.

Schelling je ministra Lalovca pozval k dialogu z bankirji in skupnemu iskanju rešitev. Med drugim je omenil, da razume potrebo hrvaške vlade po reševanju problematike posojil v švicarskih frankih, a ji zameri, ker so celotne stroške konverzije prevalili na banke. Ocenjuje, da bo poteza hrvaške vlade slabo vplivala na zaupanje vlagateljev in da bo prispevala k pravni negotovosti.