V petek bi prav lahko kakšno razprodajo povzročila novica o presenetljivo močnih januarskih gibanjih na trgu dela (v ZDA je bilo odprtih neto 467 tisoč novih delovnih mest oziroma trikrat več od napovedi), saj to še povečuje verjetnost za agresivnejše Fedove posege v denarno politiko, a delniški trg se je odzval mirno. Ne pa tudi obvezniški: cene obveznic so spet padle, donosnost ameriške 10-letne obveznice se je posledično povzpela že na 1,92 odstotka. Podobna gibanja so bila v drugi polovici tedna tudi v Evropi, potem ko je Evropska centralna banka na četrtkovi seji zaradi že 5,1-odstotne letne inflacije v območju evra napovedala bolj zaostreno denarno politiko.

Precejšen dvig obvezniških donosnosti
Donosnost nemške 10-letne obveznice je zapustila negativno območje, pri slovenski pa se je povzpela na 0,78 odstotka (v enem tednu to predstavlja rast v višini 25 bazičnih točk) in se tako še bolj oddaljila od negativne donosnosti, kjer je bila lani. Primož Cencelj (Generali Investments) pravi, da je Evropska centralna banka napovedala vojno vsem, ki so pričakovali hiperinflacijo. "V tem kontekstu so iz ECB-ja poslali jasno sporočilo, da višje inflacije ne bodo več tolerirali in da so pripravljeni storiti vse, da na srednji rok inflacijo spet pripeljejo nazaj k dvema odstotkoma," je za Radio Slovenija povedal Cencelj. Osrednja evropska banka s sedežem v Frankfurtu bo marca že končala pandemični odkup obveznic.

Rekorden padec Metinih delnic
Čeprav so vodilni newyorški borzni indeksi zadnji teden pridobivali (Nasdaq celo 2,4 odstotka), je bilo tudi nekaj negativnih presenečenj. Facebook, ki se je pred kratkim preimenoval v Meto, je sredi tedna objavil četrtletne rezultate, ki so močno obremenili delnice. Bolj kot nižji dobiček je "zmotil" podatek o prvem znižanju FB-jevega števila dnevnih uporabnikov v zgodovini. Tečaj delnic je strmoglavil kar za 26 odstotkov, na 237 dolarjev, tržna kapitalizacija podjetja se je tako znižala za 230 milijard dolarjev. Še nikoli v zgodovini ni posamezno podjetje v enem dnevu doživelo takšne izgube. Posledično se je občutno, za skoraj 30 milijard dolarjev, znižalo tudi ocenjeno premoženje prvega moža Mete Marka Zuckerberga. A že dan po "šoku", povezanem z Meto, so vlagatelji uteho našli v Amazonu, ki je navdušil z rastjo dobička. Delnice so se konec tedna podražile za skoraj 14 odstotkov, na 3152 dolarjev.

Je Buffett spet tisti, ki se bo zadnji smejal?
Številne tehnološke delnice torej lepo okrevajo. Spomnimo, da je bil precej krut, padci indeksov so bili najhujši po marcu 2020. Sklad ARK Innovation, v ozadju katerega je Cathie Wood, je izgubil skoraj 30 odstotkov vrednosti, saj ima v svojem portfelju "tepene" delnice, kot so Tesla, Zoom in Roku. Na drugi strani je Warren Buffett lahko spal mirno. Bančne, energetske in preostale "value" delnice so se namreč odrezale dobro, kar je bil nov dokaz, da ne gre odpisati papirjev z nizkim kazalnikom P/E. Vrednost delnice imperija Berkshire Hathaway je v primerjavi z začetkom leta pet odstotkov višja in blizu rekordu. 91-letni Buffett je bil vedno tradicionalist in noče preveč tvegati (nikoli ni kupoval Facebooka oz. Mete, Netflixa, Tesle in Googla), zna pa biti potrpežljiv, kar je pri vlaganju ključnega pomena.

V Turčiji skoraj 50-odstotna inflacija
Britanska centralna banka je po pričakovanju drugič zapored zvišala ključno obrestno mero. Pri Evropski centralni banki, kot omenjeno v uvodu, ostajajo pri ničelnih (oziroma negativnih) obrestnih merah, a se z marcem končuje pandemični odkup obveznic, ostrejša retorika guvernerke Christine Lagarde pa signalizira, da bo banka že letos posegala tudi v obrestne mere, potem ko je evrska letna inflacija januarja dosegla 5,1 odstotka. Spodbujajo jo predvsem cene energije (te so se glede na januar lani zvišale za 28,6 odstotka) in hrane. Dodajmo, da je v Turčiji letna inflacija dosegla že 48,7 odstotka, kar je največ v zadnjih 20 letih, potem ko je (po navodilih predsednika Erdogana) turška centralna banka (seveda v nasprotju z vso teorijo) od septembra ključno obrestno mero znižala za 500 bazičnih točk, na 14 odstotkov.