Ta naj bi bil vreden okoli 150 milijard dolarjev, je dejal Bernanke v nagovoru pred odborom predstavniškega doma za proračun. Ob tem besede recesija ni omenjal, je pa dejal, da so ZDA v obdobju resne gospodarske upočasnitve, ki ima resne posledice za javnost, "ne glede na to, kako to imenujemo". O svežnju naj bi v kongresu, kjer si nekateri želijo, da bi bil še enkrat večji, odločali šele po predsedniških volitvah, ki bodo 4. novembra.

Prvi mož ameriške centralne banke je tudi dejal, da se je inflacijski pritisk umiril, tudi zaradi
padanja cen energije, kar pomeni, da bi lahko prišlo do novega zmanjšanja ključne obrestne mere, ki je po zadnjem znižanju pristala na 1,5 odstotka.

Finančni minister Henry Paulson pa je zatrdil, da ima administracija dovolj denarja, da kupi deleže v vsakem finančnem podjetju, ki se kvalificira za pred kratkim sprejeti krizni program, vreden 700 milijard dolarjev. Privabiti želijo zdrava finančna podjetja, ki bodo denar posojala naprej in sprostila kreditni krč.

Francija bo razdelila denar bankam
Francija bo v šest svojih največjih bank vložila 10,5 milijarde evrov, s čimer želi zagotoviti, da bodo banke med svetovno posojilno krizo lahko zadostno financirale gospodarstvo. Francoska finančna ministrica Christine Lagarde je napovedala, da bo največja banka Credit Agricole prejela tri milijarde evrov, BNP Paribas 2,55 milijarde evrov, Societe Generale 1,7 milijarde, Credit Mutuel 1,2 milijarde, Caisse d'Epargne 1,1 milijarde in Banque Populaire 0,95 milijarde evrov.

Ukrep sodi v okvir finančnega svežnja, vrednega 360 milijard evrov za podporo francoskemu finančnemu sektorju. 40 milijard evrov bo namenjenih dokapitalizaciji prizadetih bank in do 320 milijard evrov za državna jamstva za medbančna posojila.

M. R.