Neustrezen način prehranjevanja je eden od bistvenih dejavnikov tveganja za nastanek čezmerne telesne teže in debelosti, srčno-žilnih bolezni in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, je na novinarski konferenci poudarila direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Nataša Jan.

Poudarila je, da bi morale biti zdravstvene ustanove in fakultete vzor za nudenje zdravih izbir hrane, kot so živila z manj maščobe, nasičenih maščobnih kislin, soli, sladkorja, z nižjo energijsko vrednostjo in veliko prehranskih vlaknin. "Zaposleni in študentje namreč preživijo povečini kar tretjino dneva v teh institucijah in so zanje živila iz prodajnih avtomatov pogosto edina izbira," je poudarila.

Pred dvema letoma se je društvo pridružilo Zvezi potrošnikov Slovenije v projektu Moja izbira = veš, kaj ješ izbira. Skupaj so vsem zdravstvenim ustanovam in fakultetam v državi septembra lani poslali pobudo, naj postane spoštovanje priporočil za polnjenje prodajnih avtomatov nujen vstopni pogoj, da ponudniki lahko kandidirajo za namestitev prodajnega avtomata.

Anja Bolha iz zveze potrošnikov je pojasnila, da je namen priporočil podati jasne usmeritve glede primerne ponudbe živil v prodajnih avtomatih na fakultetah ter v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, ki se lahko preselijo tudi na ponudbo v prodajnih avtomatih na drugih lokacijah. V priporočilih je ponudba razdeljena v dve kategoriji. Manj zdrava izbira, ki naj znaša 20 odstotkov ponudbe, in bolj zdrava izbira, ki naj obsega 80 odstotkov ponudbe.

Po besedah strokovnega direktorja UKC-ja Maribor Matjaža Vogrina so v ustanovi že sredi priprave razpisne dokumentacije, s katero želijo v prodajnih avtomatih povečati delež prehransko ustreznejših živilskih izdelkov.