Sindikat strojevodij Slovenije, Sindikat železniškega transporta Slovenije, Sindikata delavcev železniške dejavnosti Slovenije, Sindikat železniškega prometa Slovenije, Sindikat vzdrževalcev železniških voznih sredstev Slovenije, Sindikat vozovnih preglednikov Slovenije, Sindikat vzdrževalcev lokomotiv Moste, Sindikat železniških delavcev Slovenije in Sindikat delavcev uprave SŽ.
Stavkovni odbor Sindikata železničarjev Slovenije (SŽS) je dopoldan odločil in izvedel stavko na delovnih mestih premikač, vodja premika, vlakovodja in popisni vlakovodja na lokaciji železniške postaje Ljubljana Zalog. Sindikat in vodstvo Slovenskih železnic (SŽ) namreč v celodnevnih ponedeljkovih pogajanjih nista dosegla dogovora o stavkovnih zahtevah.
Navedeni razlogi: Izgorelost, nadure ...
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je stavkovni odbor "soglasno ugotovil, da pogajalska skupina, na čelu z generalnim direktorjem Slovenskih železnic, Dušanom Mesom, še naprej zagovarja in generira drugorazrednost na SŽ-ju, neenakost in diskriminatornost specifičnih skupin zaposlenih na ekonomskem in socialnem področju". Dodali so še, da vodstvo ne zagotavlja minimalnega števila postajnega in vlakospremnega osebja, kar vodi do nadurnega dela prek zakonske omejitve, do nezmožnosti izkoriščanja letnega dopusta in povečevanje bolniške odsotnosti zaradi izgorelosti oziroma preutrujenosti.
Več so povedali še na tiskovni konferenci. Na ranžirni postaji Zalog je stavkalo okoli 40 premikačev in vlakovodij, je dejal član stavkovnega odbora Albert Pavlič. Stavka je potekala brez zapletov, zagotovili so prevoze, ki so zakonsko določeni – hitro pokvarljivega blaga, nevarnih snovi in – če bi bilo treba – goriva za Petrol.
O tem, kakšen je bil vpliv na promet, ni želel govoriti; kot je dejal, nimajo namena škodovati družbi. "Stavka je bila preračunana tako, da naredimo čim manj škode. To je le naše podjetje," je dejal.
Želijo pa, da jih vodstvo jemlje resno in se z njimi resno pogaja; do zdaj ni bilo tako, je poudaril Pavlič. "Ne bomo odnehali. Tudi članstvo na terenu nam ne dovoli odnehati oz. od nas pričakuje, da izpogajamo to, kar imajo drugi," je dejal.
"Delodajalcu bo treba tudi na takšen način sporočiti, da se ne hecamo in da za nami stoji več kot 2.200 ljudi," je dodal.
Napovedal je, da bodo danes pozvali vodstvo SŽ-ja k nadaljevanju pogajanj, in izrazil upanje, da naslednja napovedana stavka – v četrtek naj bi med 17. in 21. uro stavkali prometniki na postaji Dobova – ne bo potrebna.
"A brez sporazuma oz. dogovora ne bomo niti zamrznili niti odpovedali stavkovnih dejavnosti," je poudaril.
Sledi serija železničarskih stavk?
Sindikat železničarjev je že konec maja napovedal serijo opozorilnih stavk v družbah SŽ-Tovorni promet, SŽ-Infrastruktura in SŽ-Potniški promet.
Te naj bi se nadaljevale 19. junija na tovorni železniški postaji Koper, 21. junija na lokaciji Maribor Tezno, 26. junija na železniški postaji Hodoš in 28. junija na železniški postaji Celje Čret. V družbi SŽ-Infrastruktura bodo prometniki predvidoma stavkali 14. junija med 17. in 21. uro. V SŽ-Potniški promet pa bodo sprevodniki in vodje vlaka stavkali 3. julija med 9. in 13. uro.
Sindikat je v pogajanjih od vodstva SŽ-ja med drugim zahteval enakopravno obravnavo zaposlenih, ne glede na sindikalno pripadnost, ter pozval tudi k zvišanju izhodiščne plače in spremembi plačnega sistema. Poslovodstvo so pozvali tudi, naj skupaj z drugimi reprezentativnimi sindikati zagotovi zvišanje izhodiščne plače za 10 odstotkov, izplača nagrade vsem zaposlenim ob dnevu železničarjev 2. junija v znesku povprečne plače, izplača regres v lanski višini, zvišani za odstotek inflacije, in takoj izplača odškodnine za neizkoriščen del letnega dopusta za 2016.
Mes: Stavka je nepotrebna
Po mnenju generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa je stavka nepotrebna. Kot je poudaril v izjavi za medije v Ljubljani, je poslovodstvo SŽ-ja od leta 2012 do danes bistveno pripomoglo k izboljšanju stanja, preostale neustreznosti pa je treba odpraviti na drugačen način, ne pa s stavko.
S sindikatom so do zdaj opravili štiri kroge pogajanj. "Moja ocena je, da ta stavka ni potrebna. Poslovodstvo je od leta 2012 naprej bistveno pripomoglo k temu, da se je status na železnicah izboljšal – tako finančna slika podjetja kot položaj zaposlenih," je dejal in dodal, da izsiljevanje ni prava pot. "Ali zdrava finančna slika železnic v prihodnosti z investicijami in skrbjo za zaposlene ali težave, kot jih poznamo iz obdobja pred letom 2010," je poudaril.
Mes se sicer strinja, da s plačnim sistemom "marsikaj ni v redu", a tega ni mogoče urediti čez noč in s stavko. Napovedal je spremembe poslovnih procesov, plačni sistem pa bodo urejali s pomočjo zunanjega izvajalca z izkušnjami na železnicah. Želijo ga namreč oblikovati z zgledovanjem po tujem modelu. Pričakujejo, da bodo prenovo plačnega sistema začeli v prvih mesecih prihodnjega leta.
Glede nadaljnjih opozorilnih stavk, ki jih je napovedal sindikat, je Mes presodil, da ne pričakujejo večjih nevšečnosti. Pogajanja bodo nadaljevali, je pa Mes poudaril, da lahko težava postane vprašanje, "o čem se pogajati". Višanje plač ne pride v poštev, saj so se bruto plače na SŽ-ju od leta 2012 dvignile za 20 odstotkov, trikrat so izplačali nagrade za poslovno uspešnost in regres, zagotovili so tudi odpravnine, je še poudaril.
Niso vsi sindikati za stavko
Predstavniki devetih sindikatov SŽ-ja, ki predstavljajo dve tretjini zaposlenih, so z vodstvom družbe podpisali prvi sveženj sprememb kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa. Stavka Sindikata železničarjev Slovenije po njihovi presoji ruši ugled Slovenskih železnic in ni v interesu zaposlenih.
"Po 11 letih od zadnjih sprememb kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa smo danes podpisali spremembe in dopolnitve, ki pomembno nadgrajujejo obstoječe pravice zaposlenih na SŽ-ju," je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril predstavnik omenjenih sindikatov Zdenko Lorber. To je prvi sveženj sprememb, preostale pa naj bi dorekli in zapečatili do septembra.
V prvem svežnju gre za več sprememb, Lorber je poudaril tri. Dogovorili so se o znesku gmotne spodbude tistih zaposlenih v SŽ-ju, ki delo opravljajo več kot 40 let, in sicer v vrednosti povprečne plače v skupini za pretekle mesece. V prvih treh mesecih je bilo to 1.955 evrov bruto.
Dogovorili so se tudi o znesku tistim, ki so zaradi posledic poškodbe pri delu postali invalidi in imajo zaradi statusa nižji dohodek, kot so ga imeli. Tako bodo ti prejeli razliko med invalidsko pokojnino in prejeto rento za čas do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev.
Težava Alberta Pavliča
Vnesli pa so tudi spremembo, ki odstavljenemu delavskemu direktorju Pavliču več ne zagotavlja takšne plače, kot jo je prejemal, dokler je opravljal to funkcijo. Ta bo tako po Lorberjevih pojasnilih odslej prejemal plačo, ki ustreza delovnemu mestu, ki ga je opravljal do nastopa funkcije. "Gre za spremembo, ki jo podpira velika večina zaposlenih na SŽ-ju," je poudaril.
Poleg tega so se dogovorili za nekatere posebne dodatke za posebne zahteve na posameznih delovnih mestih. "Po eni strani gre za nekaj novitet, po drugi pa za poenotenje nekaterih dodatkov, ki pomembno nadgrajujejo plačno vsebino. Tudi s temi dopolnitvami smo nadgradili, kar so zaposleni v sistemu SŽ-ja uživali do zdaj," je dejal.
Prvi sveženj sprememb gre po njegovih besedah v dobrobit zaposlenih na SŽ-ju. Preostale spremembe, ki se med drugim dotikajo nekaterih dodatkov in odpravnine ob upokojitvi, naj bi dorekli in podpisali do septembra.
"Po naši oceni cilj sindikata železničarjev, ki ga v formalnem in dejanskem smislu vodi Pavlič, niso bila pogajanja in dogovoriti se o spremembah, ampak stavka," je poudaril.
Po oceni devetih sindikatov je bil vzrok za to dogajanje po Pavličevi odstavitvi, Lorber je omenil, da so se vlagale različne tožbe, vsi pravni postopki še niso končani, v vseh fazah pravnih postopkov zoper svete delavcev in kapitalsko povezanih družb in svete delavcev v odvisnih družbah na delovnem sodišču z njihove strani padajo.
Nadaljuje pa se to z različnimi oblikami šikaniranja in klicanj zaposlenih, predvsem nekdanjih članov sindikata železničarjev, ki množično prestopajo v druge sindikate. Kot je dejal Lorber, je 20 odstotkov članstva sindikata železničarjev že prestopilo k enemu izmed omenjenih devetih sindikatov.
"Po naši oceni gre za stavko, ki izključno ščiti interese ozkega kroga vodstva sindikata železničarjev, v katerega samem vrhu je najbolj izpostavljen Pavlič."
Lorber je spomnil, da so Pavliča s funkcije delavskega direktorja odstavili zaradi izgube zaupanja. Po njegovih pojasnilih je bilo kar nekaj napak pri izvajanju kadrovskih pristojnosti v preteklem obdobju. Pavlič je po Lorberjevih pojasnilih dajal prednost vodenju društva Godba SŽ, imajo tudi indice, da je omogočil nepooblaščeno porabo sredstev sponzorja SŽ. Po neuradnih informacijah naj bi to preverila notranja revizija SŽ-ja.
Sindikat strojevodij Slovenije, Sindikat železniškega transporta Slovenije, Sindikata delavcev železniške dejavnosti Slovenije, Sindikat železniškega prometa Slovenije, Sindikat vzdrževalcev železniških voznih sredstev Slovenije, Sindikat vozovnih preglednikov Slovenije, Sindikat vzdrževalcev lokomotiv Moste, Sindikat železniških delavcev Slovenije in Sindikat delavcev uprave SŽ.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje