Družba prav tako ni učinkovito načrtovala medsebojnega poslovanja družb v skupini. Tega finančno in vsebinsko ni opredelila na način, ki bi omogočal sprotni nadzor nad poslovanjem. Ciljev poslovanja ni načrtovala v obliki temeljnih kazalnikov poslovanja in z nadzorom odvisnih družb v skupini, zagotovila ni niti načrtovanja ciljev poslovanja v teh družbah.

Poleg tega pri svojem poslovanju ni zagotavljala ekonomičnosti in konkurenčnosti, hkrati pa z nadzornimi dejavnostmi ni zagotovila ekonomičnega in konkurenčno naravnanega poslovanja družb v skupini, ki izvajajo obvezne gospodarske javne službe. SŽ pri sklepanju poslov z odvisnimi družbami v skupini ni upošteval določb o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil, s čimer bi zagotovil bolj ekonomično in konkurenčno ravnanje.

Za 37 milijonov evrov poslov brez javnega naročanja
Družba tudi ni izvajala nadzornih dejavnosti glede upoštevanja teh določb pri poslih, ki sta jih z drugimi družbami v skupini sklepali odvisni družbi Potniški promet in Infrastruktura. Družbe SŽ, Potniški promet in Infrastruktura so posle za skoraj 36,8 milijona evrov znotraj skupine sklepale brez izvedbe postopkov javnega naročanja, pri čemer so se neutemeljeno sklicevale na izjeme pri uporabi pravil postopkov javnega naročanja.

Za izvedbo določenih medsebojnih poslov družb v skupini se niso dogovorili v pisni obliki ali pa so pisno obliko zagotovili, potem ko je obligacijsko razmerje že nastalo. Pri sklepanju medsebojnih poslov z odvisnimi družbami v skupini v pogodbe niso vključili protikorupcijske klavzule.

Oddajanje počitniških zmogljivosti
Računsko sodišče je kritično tudi do tega, da je družba upravljala počitniške enote skupine, čeprav ta dejavnost po naravi in obsegu ne predstavlja dejavnosti, ki bi bila kakor koli povezana z opravljanjem njenih temeljnih dejavnosti. Počitniških enot poleg tega ni oddajala po tržnih cenah. Omogočala je tudi različne dodatne ugodnosti pri nakupu železniških vozovnic različnim skupinam ljudi, čeprav za to ni bilo zakonske podlage.

Slovenske železnice poleg tega med drugim niso vzpostavile evidence izdanih navodil odvisnim družbam v letih 2013 in 2014, niso normativno uredile vsebine in načina poročanja v zvezi z izpolnjevanjem navodil, nadzorni svet družbe pa ni bil obveščen o danih navodilih obvladujoče odvisnim družbam.

Poslovodstvo družbe prav tako ni zagotovilo, da bi notranja revizija, organizirana v družbi, izvajala revizije nad poslovanjem skupine na najbolj tveganih področjih. Notranja revizija je le deloma spremljala, kako so vzpostavljene, se izvajajo in vzdržujejo notranje kontrole v povezavi s posli med družbami v skupini.

Računsko sodišče je družbi naložilo izvedbo popravljalnih ukrepov in podalo priporočila za učinkovitejše poslovanje na področju medsebojnega poslovanja skupine.

Mes: Priporočila sodišča bomo spoštovali, če ta ne bodo negativno vplivala na poslovanje
Na revizijo Računskega sodišča se je že odzval generalni direktor SŽ-ja Dušan Mes, ki je o medsebojnem poslovanju družb v skupini v 2013–2014 zatrdil, da spoštujejo zakonodajo in da bodo spoštovali tudi priporočila sodišča, če ne bodo negativno vplivala na poslovanje. Nekatera priporočila so sicer že upoštevali, za večino pa je potrebna sprememba zakonodaje.

Kot je dejal, naj bi po oceni Računskega sodišča sklepanje pogodb z vsemi družbami v skupini predvidel akt o ustanovitvi, a to po njegovih pojasnilih za ti dve družbi ni obvezno, saj nista v 100-odstotni lasti SŽ-ja. Vse pogodbe je takrat potrjevala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, če bi to morali delati v SŽ-ju, bi to tudi naredili.

A če bi to storili, bi moral SŽ malim delničarjem omenjenih podjetij v tem obdobju plačati približno 3,5 milijona evrov odškodnine. "Po naši oceni bi bilo to negospodarno," je poudaril.

O 36 milijonih evrov naročil, ki po mnenju revizorjev niso v skladu z javnimi naročili, je Mes poudaril, da so spoštovali zakonodajo.

Nekaj priporočil so že upoštevali
Upoštevali so že priporočilo Računskega sodišča glede vsebnosti protikurpcijske klavzule v pogodbah med družbami v skupini, to so namreč že vnesli v vse pogodbe. Imajo tudi pravilnik o sponzorstvu.

Prav tako imajo tudi pravilnika o transfernih cenah in o računovodenju, ki ju SŽ v letu 2012, ko je nastopil mandat, ni imel. Prvi pravilnik je bil sprejet leta 2015, drugi pa leta 2016. Ob tem je zagotovil, da so se vsi poslovni dogodki ves čas evidentirali.

Nujna bi bila sprememba zakonodaje
Sprememba zakonodaje oz. strategije o upravljanju naložb države pa je po njegovih pojasnilih potrebna, če bi SŽ želel prodati naložbe, ki niso temeljne, npr. tiskarna ali počitniške zmogljivosti. Kar se tiče prodaje počitniških zmogljivosti, je Mes pojasnil, da so te del nekdanjega družbenega standarda, za vsako prodajo pa da je potrebno soglasje socialnih partnerjev oz. sveta delavcev.

Prav tako je potrebna sprememba zakonodaje, če bi se odločili, da ne bo več bonitet pri cenah vozovnic za določene skupine ljudi.

Glede očitka, da je v letih 2013 in 2014 nadzorni svet družbe potrjeval poslovne načrte šele poleti, je pojasnil, da so čakali, da so z državo sklenili ustrezne pogodbe in hkrati dosegli ustrezni dogovor s socialnimi partnerji. Takrat so namreč zniževali plače in število zaposlenih.

Glede financiranja sindikatov je pojasnil, da so jim plačali 78.000 evrov za materialna sredstva in delovanje sindikata. To financiranje imajo predvideno po kolektivni pogodbi.

Na SŽ-ju imajo sicer za medsebojno financiranje organiziran t. i. cash pooling. Denar se med podjetji v skupini posoja po obrestni meri, ki so jo določili na podlagi transfernih cen, kar je po njegovem mnenju dovoljeno. "Da se je denar pretakal iz družb, ki opravljajo obvezno javno službo, v tržno dejavnost ... Drži. Ampak drži tudi to, da se je večino časa financiralo obratno," je dejal.

Mes: Osredotočali smo se na forenzično revizijo
Glede očitka o notranji reviziji pa je Med pojasnil, da so se v letih 2013 in 2014 predvsem osredotočali na forenzično revizijo, ne na revizijo medsebojnih družb.

V teh letih so reševali tudi škodo po žledu. Infrastruktura je v tem času nekatere posle oddajala ŽGP-ju, ta pa naprej. "Takrat smo v enem tednu reševali, kar se je dalo, da čim prej vzpostavimo tovorni promet. Takrat so bili nekateri posli zaradi intervencije narejeni, tako kot očita Računsko sodišče. Nikakor pa ni šlo za to, da ne bi bilo več ponudb in da ne bi bila izbrana najboljša cena," je še dejal prvi mož SŽ-ja.