Žerjav je članom upravnega odbora Trgovinske zbornice Slovenije predstavil ukrepe za ponovni zagon in rast slovenskega gospodarstva. Z njimi bi radi po njegovih besedah ustvarili boljše, konkurenčno in prijaznejše poslovno okolje. Naslednji korak je sveženj 16 zakonov, ki zajema 75 različnih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti in ki ga je vlada sprejela na četrtkovi seji. Žerjav je ob tem izpostavil še napovedanih deset javnih razpisov, skozi katere bo država gospodarstvu namenila okoli 200 milijonov evrov.

Zdaj se bo po njegovih besedah treba čim prej lotiti insolvenčne zakonodaje, za katero vlada upa, da bi jo bilo mogoče spremeniti vsaj na septembrski seji DZ-ja. Žerjav je naklonjen ukinitvi prisilne poravnave. Ob tem pa je poudaril, da je stečajni postopek nujno narediti takšen, da bo omogočil čim hitrejše aktiviranje zdravih jeder.

Spremeniti je treba delovnopravno zakonodajo
Med ključnimi projekti vlade je tudi sprememba delovnopravne zakonodaje. "Verjamem, da bo še letos o tem velika razprava," je poudaril minister in dodal, da pričakuje zelo zahteven dialog s socialnimi partnerji, hkrati pa verjame v kompromis. "Od socializma na tem področju nismo napravili resnega koraka naprej." Od številnih gospodarstvenikov, predvsem tujih, posluša, da je to največja pomanjkljivost, ki zavira razvoj in gospodarsko rast. Prav tako pa bo treba sprejeti pokojninsko in zdravstveno reformo, "a to sta zgodbi na dolgi rok".

Žerjav: Pozabljamo na posledice dviga DDV-ja
Znova je izrazil tudi to, da je absolutno nenaklonjen dvigu DDV-ja. "V tej zadevi imate močnega zaveznika in somišljenika," je dejal članom upravnega odbora zbornice, ki se prav tako ne strinjajo z dvigovanjem davka na dodano vrednost. Po Žerjavovih besedah pri nas pogosto pozabimo vse posledice, ki bi jih imela takšna poteza za gospodarstvo.

Gospodarstveniki o težavah
Gospodarstveniki so ministra opomnili na več pomanjkljivosti, ki bi jih vlada v prihodnje morala intenzivno odpravljati. Prvi mož Spara Slovenija Igor Mervič je izpostavil velike težave pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, ki po njegovih besedah odganjajo tako domače kot tuje vlagatelje. Direktor slovenskega trgovskega podjetja Bauhaus Samo Kupljen je izpostavil primer, ko je občina njegovemu podjetju v štirih mesecih zvišala izračun komunalnega prispevka za tri milijone evrov.

Prvi mož Lesnine Bojan Papič pa je pojasnil, da trgovcem greni življenje tudi veliko število potrebnih dokumentov, kot so razni varnostni, protipožarni in podobni načrti, pri katerih si "razne interesne skupine" stalno izmišljujejo nove stvari. Trgovce teži še to, da je Slovenija številne pristojnosti prenesla na razdrobljene občine, kar omogoča, da si "lokalni šerifi" jemljejo po potrebi.