Odbora sta na nujni seji banke soglasno pozvala, naj pri odločitvah glede kreditiranja gospodarstva "ravnajo odgovorno in učinkovito, tudi z namenom rešitve delovnih mest".

SD opozarja na upad kreditiranja gospodarstva
Nujna seja je bila sklicana na zahtevo SD-ja, ki opozarja na upad kreditiranja gospodarstva. V razpravi so največ pozornosti namenili razmeram v družbah Radeče Papir, Rimske Terme in Primorje, katerih usoda je odvisna od tega, ali jim bodo banke v kratkem namenile posojila oz. drugače sodelovale pri njihovi finančni sanaciji.

Predstavniki vodstev podjetij Radeče Papir in Rimske Terme ter sindikati so poudarjali pomen podjetij za tamkajšnje območje, za zaposlenost in ohranjanje strokovnega znanja. Predsednik sindikata Pergam Janez Posedi je opozoril na stisko ljudi in mogoče proteste, direktorica Rimskih Term pa je izpostavila nadzor nad poslovanjem družbe, ki je v večinski državni lasti, v preteklosti.

Direktor Radeč Papirja, kjer so jim banke osem mesecev banke dajale upanje, da bodo dobili posojilo, Janez Pelhan se boji, da je usoda podjetja zapečatena, saj na pomembnem razpisu v Indiji niso mogli zagotoviti, da so stabilno podjetje. Poslanec SD-ja Matjaž Han, sicer nekdanji župan Radeč, je ugotavljal, da banke postajajo "grobarji slovenskega gospodarstva".

V SD-ju so med drugim predlagali, da bi vlada s sistemskimi ukrepi spodbudila banke, da upravljanje naložb v podjetjih v težavah prenesejo na sklade za prestrukturiranje podjetij in da bi nato k tem skladom pritegnila tudi zasebni kapital ter da bi pri insolventni zakonodaji razmislili o možnosti, da bi tudi v primeru stečaja upniki lahko konvertirali terjatve in tako družba ne bi prenehala. Odbor predlogov tako SD-ja kot Pozitivne Slovenije, kjer so navajali tudi možnost sodelovanja državne družbe PDP, ni sprejel.

Šušteršič napovedal ukrepe, ki naj bi izboljšali pridobivanje posojil
Minister za finance Janez Šušteršič je ocenil, da je glavni razlog za kreditni krč čiščenje bilanc bank, in napovedal več ukrepov, ki naj bi izboljšali položaj glede pridobivanja posojil. Med njimi je uravnoteženje državnega proračuna, ki bo pomembno za ohranjanje bonitete, predvidene so tudi spremembe zakonov o hipotekarni obveznici in o financiranju gospodarskih družb, začeli so razpravo o insolventni zakonodaji, predvidena je razprava glede rešitev za boljšo plačilno disciplino.

Pri upravljanju kapitalskih naložb države naj bi spremembe šle v smeri združevanja upravljavcev, kar bi zajelo upravljanje finančnih naložb, ki niso strateške, zagotavljanje prestrukturiranja podjetij v težavah in nato njihovo prodajo ter upravljanje strateških naložb. Minister je dejal, da bi lahko čez čas oblikovali sklad kapitalskih naložb, ki bi lahko bil zanimiv za vlagatelje in bi lahko delno pomagal pri čiščenju bilanc bank.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je menil, da bi za vse primere, ki jih ima na mizi, potrebovali med 500 milijonov in eno milijardo evrov. Izpostavil je primere, kjer je šlo za menedžerske prevzeme, zdaj pa podjetja trkajo na državna vrata. Kritičen je bil do bank, ki so omogočale te prevzeme, zdaj pa finančno sanacijo pogojujejo s sodelovanjem države. Dejal je, da za podjetja v težavah, med katerimi so gotovo tudi perspektivna, išče rešitve.

Arhar poudaril pomen zaupanja na finančnem trgu
France Arhar, ki je na seji sodeloval kot namestnik predsednika nadzornega sveta Združenja bank Slovenije, je poudaril pomen zaupanja na finančnem trgu in vračanja dolga bank, saj bi, če ena banka ne bi odplačala svojega dolga, sledilo veliko sistemsko tveganje. Glede odobravanja posojil podjetjem je izpostavil nujnost dobrega preverjanja stanja in tudi prevzemanje tveganj.

Arharja je sicer Nadzorni svet Združenja bank Slovenije imenoval za novega direktorja združenja, vendar bo funkcijo prevzel šele s 1. aprilom.

Stanislava Zadravec Caprirolo je poudarila, da je glavna naloga bank zagotavljanje, ne pa vstopanje v lastništvo podjetij. Pri tem je poudarila, da banke ne smejo kreditirati podjetij v slabem položaju, saj da bodo na koncu na dnu končale same. Zagotoviti je treba lastniški kapital, ne pa podjetij reševati s posojili, je poudarila.