Potem ko so pred državnozborsko preiskovalno komisijo o bankah pričali bančniki, so člani komisije zdaj zaslišali ljubljanskega župana Zorana Jankovića in ministra za kmetijstvo Dejana Židana.

Osredotočili so se na postopek prodaje Mercatorja, ki se je februarja 2012 z umikom ponudbe Agrokorja neuspešno končal, pred tem pa je zaradi pritiskov odstopil predsednik uprave NLB kot ene največjih lastnic. Kmetijski minister Dejana Židan je zagotovil, da se v prodajo ni vpletal.

Prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju je takrat in tudi danes nasprotoval, saj gre za neposrednega konkurenta, ki je tudi proizvajalec hrane, kar predstavlja grožnjo v Sloveniji proizvedeni hrani, s čimer se ukvarja 100.000 ljudi.

Nima pristojnosti odločati o sami prodaji
Prav tako je potrdil, da je leta 2010 ali 2011 v kabinetu takratnega finančnega ministra Francija Križaniča pil kavo s predsednikoma uprav Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor. Zanimalo ga je, kaj motivira slovenske banke, da prodajajo Mercator, in dobil je odgovor, da gre za zasežene delnice, ki ne predstavljajo osnovnega posla bank, zato jih želijo prodati.

S stališča bančništva se mu je to zdelo normalno, a kot kmetijski minister gleda na prodajo Mercatorja drugače - predvsem na delovna mesta. Na vprašanje, ali je kdaj dejal, da se Mercatorja ne sme prodati, je odgovoril, da "niti Dejan Židan niti kmetijski minister nima te pristojnosti."

"Prodaja konkurentu je napaka"
Židan je prepričan, da njegovo nasprotovanje prodaji Mercatorja ni bil vzrok za odstop takratnega predsednika uprave NLB-ja Boža Jašoviča. "Tega gospoda sem videl dva- ali trikrat," je dejal in dodal, da tudi nadzornikov ni poznal. "Zakaj naj bi se kmetijski minister sestajal s člani nadzornega sveta bank, nobene koristi ni, če jih pozna," je vprašal.

Člane komisije je tudi zanimalo, ali se čuti odgovornega, da takrat Mercator ni bil prodan po precej višji ceni, kot pa zanj Agrokor ponuja danes. "V vsakem primeru mislim, da je prodaja konkurentu velika napaka, ne glede na ceno." Napačno se mu tudi zdi prodajati največjega slovenskega trgovca v času, ko so cene delnic izredno nizke.

"Moje vloge pri odobritvi kredita ni bilo"
Nato je pred člane komisije stopil Zoran Janković. Spraševali so ga, kakšna je bila njegov vloga pri 115-milijonskemu sindiciranemu posojilu družbi Grep za dokončanje trgovskega centra v športnem parku Stožice leta 2010, ki je končalo na Družbi za upravljanje terjatev bank. "Moje vloge pri odobritvi tega kredita sploh ni bilo," je odvrnil Janković in dodal, da zanj ni niti posredoval niti lobiral.

S takratnim predsednikom vlade Borutom Pahorjem se o tem posojilu ni pogovarjal, prav tako ne s kakšnim od ministrov ali nadzornikov bank. Potrdil je sicer, da je s predsednikom uprave NKBM Matjažem Kovačičem o posojilu enkrat govoril po telefonu, prav tako je projekt javnozasebnega partnerstva pojasnil ob obisku na NLB. A beseda ni tekla o izpolnjevanju pogojev za odobritev posojila, pač pa o Stožicah.

Da se je posojilo Grepu znašlo na DUTB, je po Jankovićevih besedah odgovorna NLB, ker projekta ni zaključila, saj bi v tem primeru dobila denar nazaj od najemnin. Celoten projekt je bil ocenjen na 150 milijonov evrov, posojilo je bilo podpisano v višini 115 milijonov evrov, izplačanih pa samo 100 milijonov evrov, je navedel.

Ko se je gradnja v Stožicah ustavila, je župan ponovno obiskal NLB, kjer so se pogovarjali, ali naj se objekt zaključi in pobira najemnine oz. dokonča vsaj toliko, da se ne bi delala škoda. Interes ljubljanske občine je bil, da dobi stadion in so vsi podizvajalci poplačani, je pojasnil obisk na NLB in dodal: "Če bi imel možnost odločati, ne bi nikoli prekinil projekta, ki je dokončan do 90 odstotkov."

Zato se tudi ne počuti krivega, da je v bančno luknjo padlo tudi posojilo za trgovski center Stožice. Nasprotno, počuti se zaslužnega, da imata Ljubljana in Slovenija stadion in dvorano, brez česar ne bi mogli organizirati evropskega prvenstva v košarki.

Razširili seznam prič
Komisija, ki je zaslišanja začela pred dobrimi štirimi meseci, je zaslišala že dva nekdanja guvernerja Banke Slovenije, več viceguvernerjev in drugih predstavnikov Banke Slovenije, člane Komisije za preprečevanje korupcije, uprav in nadzornih svetov Nove Ljubljanske banke, Nove Kreditne banke Maribor in Abanke ter vodilne v nekdanji Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države.

Medtem je sklenila nabor prič še razširiti. Tako želi zaslišati še nekatere nekdanje finančne ministre in predsednike vlad, med drugimi bo na eno prihodnjih sej povabila tudi nekdanjega prvega moža Merkurja Bineta Kordeža, ki trenutno prestaja zaporno kazen.

Komisija, ki jo vodi Marko Pogačnik iz SDS-a, želi razjasniti, ali so bili nosilci javnih oz. političnih funkcij vpleteni v sporno kreditiranje po nizkih obrestnih merah in brez ustreznih zavarovanj v bankah v lasti države. Pregleduje sporno kreditiranje podjetij v obdobju od leta 1992.