V družbi naj bi se, kot je poročal Radio Slovenija, odločili za spremembo statuta, ki ne bo več omogočal enotirnega upravljanja, zato so se pojavili namigi, da se Zidar poslavlja od svojega stolčka. Prisilna poravnava bo namreč močno odvisna od upnikov, pri čemer bo največjo vlogo imel NLB, do katerega ima SCT po nekaterih neuradnih informacijah za krepko prek 100 milijonov evrov dolgov.

Pri tem naj bi bil po poročanju radia predpogoj za pogovarjanje o poplačilu terjatev ta, da Zidar odstopi z mesta prvega moža največjega slovenskega gradbenega podjetja. Pri tem se postavlja vprašanje, ali se bo samo uradno upokojil oziroma morebiti postal direktor podjetja SCT Holding, prek katerega lastniško obvladuje delniško družbo SCT, in iz ozadja še vedno vodil podjetje.

Zidar je popoldne že zanikal, da bi se umikal z vrha SCT-ja. Dejal je, da o pokoju sploh ne razmišlja, saj namerava delati do konca, je poročal Pop TV.

Bo vstopil strateški partner?
Poleg tega SCT izvaja vse potrebne ukrepe za finančno in poslovno prestrukturiranje družbe, so sporočili iz tega gradbenega velikana, v katerem omenjajo tudi možnost dokapitalizacije s strateškim partnerjem iz tujine. Namen vseh dejavnosti je, da z racionalizacijo poslovanja in finančnim prestrukturiranjem ohranijo matično družbo SCT, dosežejo dogovor z upniki o višini in rokih poplačila obveznosti ter zagotovijo nadaljnje sodelovanje z dobavitelji in kooperanti. "S prisilno poravnavo bomo zagotovili tudi enakopravno obravnavanje vseh upnikov družbe," pravijo v SCT-ju.

Ruske težave
Megalomanski projekt gradnje ruskih avtocest za 3,8 milijarde evrov SCT-ju prinaša nove težave - Rusi naj bi po podpisu pogodbe od slovenskih gradbenikov zahtevali takojšnje poplačilo stroškov javnega razpisa, ki znašajo 10 milijonov evrov, za Radio Slovenija poroča Uroš Kokošar.

Ker pa podjetje denarja nima niti za osnovne surovine, denimo za bencin, naj bi se poslovanja z največjim slovenskim gradbenim podjetjem številni že zdaj izogibali. Poleg tega naj bi Rusi za posel zahtevali okoli 100 milijonov evrov bančne garancije. Ker je pridobitev garancije pri slovenskih bankah zaradi pritiska javnosti in politike precej negotova, bo po vsej verjetnosti vskočila ena izmed bank na ruskem trgu, poroča Radio Slovenija.
Posel sploh obstaja?
Po poročanju časopisa Dnevnik pa je vprašljiv že sam obstoj pogodbe, ki je tudi v SCT-ju niso potrdili. Nacionalni radio poroča o gradnji avtocest, Dnevnik pa o gradnji olimpijskih objektov v Sočiju. Nadaljnje neskladnosti se razkrijejo pri domnevnem posredovanju države: SCT navaja, da naj bi mu pri pridobitvi ruskega posla pomagala gospodarska diplomacija, ministrica za gospodarstvo Darja Radić o tem ne ve nič, prav tako ni bilo to vprašanje tema pogovorov ob novembrskem obisku predsednika države Danila Türka v Rusiji.

V Dnevniku se ob teh podatkih sprašujejo, ali ni novica o velikih ruskih poslih le pritisk SCT-ja na slovenske banke, vlado in javnost - pristojno sodišče naj bi namreč o morebitnem stečaju SCT-ja odločalo januarja. Vprašljiva je tudi zmožnost podjetja, da bi se tako obsežnega projekta sploh lotilo, saj ima že v Sloveniji odprtih 60 gradbišč, med katerimi so številna v težavah, in negotove libijske načrte. Če dodamo še to, da SCT-ju med drugim ni uspelo zagotoviti niti bančne garancije za 10-milijonski posel pri Krškem, se v Dnevniku sprašujejo: Ali ruski posel dejansko obstaja ali pa si SCT poskuša le kupiti čas pri bankah, ki ne sprejemajo načrta prisilne poravnave?

Poslovanje le še s tujino
Ker je bil Ivan Zidar, ki je tako predsednik upravnega odbora kot zakoniti zastopnik družbe, v Nemčiji obsojen zaradi podkupljivosti v poslovnem prometu, se SCT v Sloveniji ne more več potegovati na javnih razpisih - dokonča lahko le že začete projekte. Največjemu slovenskemu podjetju tako z Zidarjem na čelu ostaja le še poslovanje s tujino, poroča Žurnal.