Za zlato unčo (31,1 grama) je treba plačati že več kot 1900 dolarjev, kar je 30 odstotkov več kot ob marčevskih pretresih na finančnih trgih, ki niso obšli niti plemenitih kovin. A od takrat je smer samo navzgor, kar je predvsem posledica izjemnih likvidnostnih akcij centralnih bank in pričakovanj, da bo to sčasoma prineslo višjo inflacijo. Pravzaprav stagflacijo – anemično gospodarsko rast in vse višjo splošno raven cen. In ne nazadnje: zahtevane donosnosti obveznic, ki so lahko alternativa naložbam v zlato, so v nekaterih primerih celo negativne, zato vlagatelji raje kupujejo plemenite kovine.

Naslednje leto cena že 3000 dolarjev?
Delno je v zadnjih dneh na rast trga plemenitih kovin (še močneje je šlo navzgor srebro, ki se je zavihtelo nad 23 dolarjev) vplival tudi šibkejši dolar in vse večje število okuženih (v petek rekordnih 290 tisoč po vsem svetu), kar predstavlja coklo gospodarskemu okrevanju in povečuje verjetnost za nov val zaprtja gospodarstev. Zlata mrzlica skratka sporoča, da je svet v težavah. Že aprila so pri Bank of America zvišali ciljno vrednost cene zlata za naslednjih 18 mesecev na 3000 dolarjev. Skladi ETF, ki imajo v svojem portfelju zlato, že 18 tednov zapored pridobivajo svojo vrednost. To je najdaljši niz po letu 2006.

Strah pred okrevanjem v obliki črke W
Na Wall Streetu se je rast ustavila. Po treh pozitivnih tednih je Dow Jones med ponedeljkom in petkom izgubil 0,76 odstotka. Število Američanov, ki so zaprosili za denarno nadomestilo v času brezposelnosti, se je spet povečalo, vse več je tako znakov, da okrevanje ne bo potekalo v obliki črke V ampak W. V petek je "škodo" naredil še Intel. Proizvajalec polprevodnikov je z rezultati drugega četrtletja resda malce presegel napovedi, a je bil precej sramežljiv pri ocenah poslovanja v tekočem četrtletju, poleg tega pa je sporočil, da bo moral uvedbo nove generacije polprevodnikov zaradi tehničnih težav zamakniti za pol leta. Delnice so v petek strmoglavile za 16 odstotkov.

Tesla z rezultati presegla napovedi
Pri proizvajalcu električnih vozil Tesla so objavili četrtletne poslovne rezultate. Od aprila do junija je bilo za 104 milijone dolarjev dobička. Prvič v 17-letni zgodovini podjetja se je zgodilo, da je imela Tesla dobiček v štirih četrtletjih zapored. Ker je bilo drugo četrtletje zaradi epidemije izjemno neugodno, je to velik uspeh, tako da se vlagatelji niso menili za podatek, da so prihodki v primerjavi z istim lanskim četrtletjem nazadovali za pet odstotkov, na šest milijard dolarjev.

Drugi jackpot Elona Muska v dveh mesecih
Delnice so se namreč po objavi rezultatov podražile do skoraj 1700 dolarjev, a je v petek sledila streznitev (-7 %) in padec delnic na 1400 dolarjev. Elon Musk, prvi mož Tesle, je v torek izpolnil pogoje za drugo od dvanajstih tranš bonus plačila, saj je bila povprečna tržna podjetja v zadnjih šestih mesecih nad 150 milijardami dolarjev. Nagrada po trenutnem tečaju znaša več kot dve milijardi dolarjev. 28. maja je bil Musk upravičen za prvo tranšo izplačila.

Evro najvišje v zadnjih 21 mesecih
Bitcoin je po dolgem mirovanju krenil navzgor (včeraj nad 9700 dolarjev) in se povzpel nad 200-dnevno drseče povprečje. Ether se je zelo približal 300 dolarjem. Vrednost evra je zadnji teden presegla 1,16 dolarja (vrh pri 1,1659) in bila tako najvišja v zadnjih 21 mesecih, potem ko je vrh EU-ja dosegel zgodovinski dogovor o 750 milijard evrov težkem svežnju za pomoč Evropi. Od maja je evropska valuta v primerjavi z dolarjem pridobila več kot osem odstotkov, kar je za devizne trge velik premik.

Evropa se je krize lotila drugače kot leta 2008
Nekateri analitiki sicer svarijo, da je evro prenakupljen in da ga čaka popravek. Ključna za njegovo rast je bila odločnost evropskih politikov in ECB-ja, da na vsak način prepreči hujšo recesijo v območju evra. Evropska valuta se je začela pobirati v trenutku, ko sta Angela Merkel in Emmanuel Macron napovedala sprejetje 500-milijardnega reševalnega sklada, katerega vrednost je nato porasla na 750 milijard. Na drugi strani se v ZDA zelo nespretno lotevajo zdravstvene krize, poleg tega se v zadnjem času prva svetovna velesila spet zapleta v spor s Kitajsko.