V poslanski skupini SDS-a so razložili, da je DS 28. novembra lani vložil zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma vpletenosti v dodeljevanje slabih posojil bank v pretežno državni lasti.

Omenjena zahteva je bila omejena na obdobje od 1. januarja 2005 do 1. januarja 2010, ko je bilo v splošnem posojilnem razmahu po ocenah bančnikov in stroke podeljenih največ slabih kreditov.

Ob tem se je zahteva nanašala le na posojila, podeljena v NLB in NKBM, ter na ugotavljanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ne pa tudi na ugotavljanje in oceno dejanskega stanja v bančnem sistemu, ki je potrebno za odločanje o spremembi zakonodaje ali drugih odločitev iz pristojnosti DZ-ja in kot to zahteva zakon o parlamentarni preiskavi, so med drugim zapisali v poslanski skupini SDS-a.

Poslanke in poslanci takrat še koalicijskih SDS-a, NSi-ja, DL-ja, DeSUS-a in SLS-a so sicer konec novembra v svoji zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave, s katero naj bi skušali ugotoviti odgovornost nosilcev javnih funkcij za slabo delovanje bančnega sistema, kot časovno obdobje opredelili čas od 1. januarja 1992 do odreditve preiskave, vključno z obdobjem od leta 2005 do leta 2010.

Dveh preiskovalnih skupin na isto temo ne more biti
Zaradi dejstva, da sta bili v parlamentarni proceduri dve zahtevi za preiskavo, ki se prekrivata v obdobju od 2005 do 2010, je bil januarja sklican sestanek z DS-jem, da bi razjasnili vsebinske zahteve obeh parlamentarnih preiskav. Po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ-ja o isti temi ne moreta potekati dve parlamentarni preiskavi.

Ker ni bilo pravočasnega predloga DS-ja o tem, ali bi bilo mogoče zakonsko in vsebinsko ustrezno odrediti eno zahtevo za preiskavo, je SDS iz svoje zahteve izvzel oceno in ugotovitev dejanskega stanja za ugotavljanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij za obdobje od 2005 do 2010.

DZ je preiskavo odredil 1. februarja, ob tem pa so se pojavili pomisleki in očitki, da so predlagatelji omenjeno petletno obdobje izločili iz političnih razlogov, ker je šlo pri tem obdobju v večjem delu za čas prejšnje vlade Janeza Janše.

DS potrebuje nekaj več časa
V DS-ju so potrdili, da so januarja opravili pogovore z vodstvom DZ-ja in z vodjo poslanske skupine SDS-a Jožetom Tankom kot prvopodpisanim pod zahtevo za preiskovalno komisijo v DZ-ju.

Hkrati so tudi razumeli dilemo, da ni smiselno imenovati dveh komisij, ki bi se ukvarjali z isto vsebino, vendar so opozorili, da morajo za odločitev o ustanovitvi zgolj ene preiskovalne komisije izpeljati ustrezne postopke.

Na kolegiju DS-ja 21. januarja so nato potrdili odločitev o eni preiskovalni komisiji, 27. februarja pa je na sporedu plenarna seja DS-ja, na kateri bodo svetniki odločali o umiku zahteve glede parlamentarne skupine.

Na podlagi te odločitve bo vse postopke v povezavi z razširitvijo že ustanovljene preiskovalne komisije izpeljal DZ, pojasnjujejo v državnem svetu.