Jože Tanko (SDS) je v imenu predlagateljev, SDS-a, DL-ja, SLS-a, DeSUS-a in NSi-ja, spomnil, da predstavlja bančni sistem težavo že vrsto let. "Težave bančnega sistema so dolgotrajne, več ali manj se vmes vrstijo dokapitalizacije, stanje pa se kljub temu ne izboljšuje," je opozoril in spomnil na napovedane izgube v treh največjih slovenskih bankah in zmanjšanje njihove kreditne aktivnosti.
Tanko je prepričan, da je treba pogledati v drobovje bančnega sistema in raziskati, zakaj se to dogaja, saj krize ne morejo biti edini razlog. Andrej Šircelj iz SDS-a je spomnil, da so banke posojila podeljevale tudi na podlagi pajdaštva, političnih pritiskov in sumljivih povratnih uslug.
Zato je ustanovitev te parlamentarne komisije po Šircljevem mnenju vsekakor utemeljena. Slabih posojil je danes za nekaj milijard evrov, odgovornost za to pa je po njegovem mnenju tudi na regulatorju. "Zato je treba pogledati, kakšno politiko je Banka Slovenije vodila v teh 20 letih in ali bi s svojimi mehanizmi lahko preprečili, da bi bilo tovrstnih kreditov manj," je dejal.
Frangež: Obdobje največjega zadolževanja izpuščeno
Matevž Frangež (SD) pa je povedal, da so v stranki zadržani tudi do te preiskovalne komisije, še posebej zato, ker se bo pri ugotavljanju politične odgovornosti za dodeljevanje slabih posojil pod drobnogled vzelo le obdobje od leta 1992 do 1. januarja 2005 in od 1. januarja 2010 do danes.
"To vprašanje je na mestu, še posebej če vemo, da je bruto zunanja zadolženost Slovenije, zadolženost našega gospodarstva, radikalno, za več kot štirikrat, narasla prav v obdobju, ki je izvzeto iz obsega ugotavljanja politične odgovornosti te preiskave. To je seveda pomenljivo, če upoštevamo, kdo so predlagatelji te preiskovalne komisije," je dejal.
SDS bi pogledal še dalj v preteklost
Pri tem velja omeniti, da je državni svet najprej dal pobudo za parlamentarno preiskavo, ki pa je omejena zgolj na obdobje od 1.1.2005 do 1.1.2010 ter zgolj na posojila, ki sta jih izdali NKBM in NLB. Preiskava se osredotoča tudi le na odgovornost nosilcev javnih funkcij.
Tanko pa je v imenu SDS-a želel preiskavo razširiti, zato je vložil razširjen predlog preiskave, ki bi zajela podeljena posojila državnih bank, vključno z Abanko, ter njihovih odvisnih družbah.
In sicer bi preiskava pod drobnogled vzela vsa posojila, višja od 100.000 evrov, ki so imela na dan 30.9.2012 oceno D oz. F, ter med drugim vnovčene bančne garancije višje od milijona evrov, ki so bile prav tako vnovčene 30.9.2012.
Preiskava bi zajela celotno obdobje od 1.1.1992. Ker pa istočasno ne moreta potekati dve parlamentarni preiskavi o isti stvari, je bilo iz čistopisa predloga SDS-a izvzeto obdobje, ki ga je že predlagal DS.