Po besedah predstavnikov Gazproma so se politične razmere na Korejskem polotoku spremenile, zato bi lahko projekt prišel na naslednjo stopnjo. "Zaradi spremenjenih političnih razmer je južnokorejska stran prosila Gazprom, naj nadaljuje projekt izgradnje plinovoda, zato o tej temi že poteka več pogajanj na različnih ravneh," je po poročanju ruske agencije Tass dejal namestnik izvršnega direktorja ruskega podjetja Vitalij Markelov.

Prva ideja za postavitev plinovoda od Rusije do Korejskega polotoka se je pojavila že leta 2008, ko sta Gazprom in južnokorejska korporacija za plinovod podpisala memorandum o izgradnji plinovoda Sahalin-Habarovsk-Vladivostok do Južne Koreje. Izmed 1.100 predvidenih kilometrov plinovoda bi jih 700 kilometrov potekalo čez ozemlje Severne Koreje. Po plinovodu naj bi vsako leto steklo okoli 20 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, energent pa naj bi si obe Koreji delili.

A poslabšanje odnosov med Seulom in Pjongjangom je projekt zamrznilo, po nedavni otoplitvi odnosov na Korejskem polotoku in srečanjih severnokorejskega voditelja Kim Džong Una z južnokorejskim predsednikom Mun Dže Inom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pa je upanje za gospodarsko sodelovanje znova zaživelo.

30. marca letos je o tem, da zaradi izboljšanja odnosov med Korejama obstaja velika verjetnost, da bosta Koreji začeli dobivati ruski plin, govoril tudi južnokorejski zunanji minister Kang Kyung-hwa. Lani pa je Mun med obiskom Moskve govoril o "devetih mostovih" gospodarskega sodelovanja med državama, ki vključujejo sodelovanje na področju zemeljskega plina, železnic, pristanišč, električne energije, tovora prek Arktike, ladjedelnic, ustvarjanja novih delovnih mest, kmetijstva in ribolova.

Južna Koreja je sicer druga največja uvoznica plina na svetu.